4S kot medgeneracijsko sodelovanje

»Živijo, jaz sem Tristan. Star sem 9 let in hodim v 4. razred osnovne šole. Najraje od vsega pojem. Zelo rad pa grem tudi v šolo. Zaradi prijateljev in zato, ker se v šoli naučim veliko novega o svetu in tudi o sebi.  Pogosto se sprašujem, kaj bo, ko bom velik. Želim si, da bi lahko postal arhitekt. Za to sem se pripravljen učiti in pridno delati.  

Mi boste pomagali pri tem? Vem, da moja želja ni velika. Da se lahko uresniči, ker sem zanjo pripravljen storiti vse, kar zmorem. A vem, da ne bo uresničljiva, če bomo živeli v svetu, kjer se odrasli pogovarjate samo o krizi.  Ne vem, kaj pomeni kriza. Vem samo, da je strah od znotraj vedno votel. Zato bi rad, da se odrasli zavedate, da na svetu niste sami. Da smo z vami tudi mi. In da so naše želje enako vredne kot vaše, čeprav nismo ne glasni, ne glavni. Zato je prav, da se potrudite in nam daste priložnost, da jih uresničimo. Dam vam besedo, da vas ne bomo razočarali.«

Govor malega Tristana na nedavnem slavnostnem dogodku Slovenska gazela 2011 se je dotaknil marsikoga med prisotnimi, tako na odru kot v dvorani. Človek si kar ne more kaj, da se ne bi vprašal: saj res; kako nas pravzaprav vidijo mlajši? Kaj delamo sami, da nas bodo mlajši in starejši od nas videli 'prav'?

In predvsem: kaj delamo sami za to, da bi kljub pripadnosti različnim generacijam še vedno lahko dobro sodelovali, skupaj dosegali cilje in skupaj ustvarjali boljše razmere za vse?

Formula medgeneracijskega sodelovanja je preprosta: 4S. Sobivanje, sodelovanje, sožitje, solidarnost. Ko se prepletejo med generacijami, smo lahko brez skrbi: živimo in delamo v zdravi in učinkoviti skupnosti.