Dacar in 25 EUR

Ugleden poslovnež, predsednik Novartisa, je ob priložnosti povedal naslednjo zgodbo. V bolnišnici, v kateri je bil zaposlen, je bila za predstojnika ena najvišjih vrednot točnost, ki se je v okolju močno uveljavila. Nekoč je Vassello na poti v bolnišnico doletelo hudo neurje. Ne glede na vremenske razmere je nadaljeval z vožnjo in prišel na delo pravočasno. Pričakoval je, da ga bo predstojnik za izjemen trud pohvalil. Od njega je doživel grajo: »Dragi Vassella, pomislite, kakšno škodo bi bolnišnica utrpela, če bi bili na poti ob življenje. Pravila so namenjena temu, da jih spoštujemo. A ne na račun tega, da nas poneumljajo.«

Na to sem pomislila, ko sem poslušala podjetnika, ki je letos zmagal na enem od natečajev, namenjenim spodbujanju podjetništva v Sloveniji. Predstavnikom avstrijske agencije za tehnologijo in razvoj je v organizaciji Slovenske tehnološke agencije (TIA) predstavljal svoje podjetje. Podjetje, ki se odlikuje ne zgolj po poslovni spretnosti, temveč po tistem, za čemer stremi cela Evropa: inovativnosti in lastnem razvoju. Tuji obiskovalci so pod vtisom znanja, inovativnosti in poslovnega občutka, ki je potrebno za preboj takšne tehnologije, ostali brez besed. Dogajala se je promocija slovenskega znanja in s tem dvigovanje njegove vrednosti par excellence. Stranska informacija podjetnikove zgodbe o uspehu, ki je Slovenijo predstavila z neumnostjo na ravni Butalcev: tri dni po medijski objavi priznanja je imelo podjetje na vratih obisk davčne inšpekcije. Davčni inšpektorji se še danes, po petih mesecih (!), kajti pregled še vedno traja, posebej zavzeto ukvarjajo s potrdili za nakup torbice za prenosni računalnik: lahko bi vendar bila torbica za zasebne namene! Vrednost ukvarjanja: 25 (!) evrov.

Ko sem poslušala podjetnikovo zgodbo, sem bila zgrožena. Razvoj podjetniškega okolja in kulture v Sloveniji ni od včeraj. Začel se je v devetdesetih – če ste opazili, lani in letos kar nekaj podjetij slavi svojo petnajstletnico; ta so se z dejanji, ne le besedami, odločila za podjetništvo v času, ko so verjela, da zanj prihajata pravi čas in priložnost. Njihov osebni pogum za takšno odločitev in uspeh poslovne rasti zasluži spoštovanje, vztrajnost kljub oviram v okolju (ne poslu) - odlikovanje. Močen poudarek prizadevanjem za spodbujanje podjetnosti je v zadnjih petih letih zaokrožil projekt Gazele z nagrado najhitreje rastočim podjetjem. Prav tako je podjetništvo v središče svojih razvojnih aktivnosti postavila nova vlada. O podjetništvu in njegovem spodbujanju govorijo podjetja, ki jih vodijo vrhunski managerji. S podjetništvom in inovativnostjo se ukvarja cela Evropa. In iz katerega kontinenta, ali raje – vasi, prihajajo slovenski davčni inšpektorji?!

Ne dvomim, da skuša davčna uprava v svojih aktivnostih načeloma nastopati skladno s svojim poslanstvom. Prav je, da so razmerja podjetij do države urejena skladno z zakonom. A z druge strani so davčni inšpektorji državljani iste države Slovenije, ki se trudi dosegati poslovne zmage v globalni konkurenci kot podjetniki, ki so v tekmi neposredno udeleženi. Za prispevek k doseganju teh ciljev so dolžni prevzeti enako mero odgovornosti, kot jo nosijo podjetniki in ravnati skladno s cilji svoje države. Svoje aktivnosti in vlaganje časa v davčne preglede morajo zato smiselno podrediti ambicijam Slovenije ali Slovencev in se s podjetji ukvarjati na način vrhunskega managementa, tako da poslovanje lahko nemoteno teče. Razliko v času, ki ne bo porabljen za davčni pregled, bo pametno podjetje bogato naložilo: v razvoj. Iz tega bo zrasla jutrišnja dodana vrednost in s tem potencialno novo delovno mesto, ki bo zaradi vrednosti znanja dosegalo višjo plačo.

Podjetnik iz naše zgodbe delovna mesta iz Slovenije seli v tujino. Kje bo že delal vaš otrok?!

Edita Kuhelj Krajnović