Nisem načrtovalec
Osebnega razvoja ne načrtujem vnaprej in ga zato spremljam le na način beleženja vtisov in dogodkov ter sprememb pri sebi, ki se kažejo kot drugačen način ravnanja, odzivanja na enaka vprašanja in razumevanja sveta. Nasploh lahko rečem, da razen morda nekoliko širšega pogleda na odgovornost od adolescence v mojem razvoju ni večjega napredka. Po eni strani mi je všeč, saj lahko tako z "načelnostjo" upravičim nekatere temeljne vidike na življenje in svet, seveda pa tudi svojo neprilagojenost in konzervativnost.
Kdo spodbuja moj napredek?
O sebi in svojem ravnanju z ljudmi okoljem se največ naučim od otrok. Že nekaj let se tudi vse pomembnejše odločitve močno podrejam in jih preverjam prek starševske vloge.
Sem konkurenčen?
O tem razmišljam, a ne preveč. Trudim se slediti spremembam v okolju in zahtevam trga, tako s učenjem in obvladovanjem različnih delovnih orodij kot tudi z inventivnosto in kreativnostjo. Dokler me moje delo in izdelki zadovoljujejo, konkurenčnosti na notranjem in zunanjem trgu ne posvečam prevelike pozornosti.
Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem
To se mi zdi morda celo najbolj pomembno. Za zadovoljstvo je potrebno oboje. Mislim, da je ravnotežje osebnega in poklicnega razvoja nujno za samouresničevanje, da se oboje prepleta. Človek ni le njegov poklic in poklic ni vse, kar živi. Kot ga vidim jaz, je nekakšno izbrano poslanstvo, del osebnosti njenih potreb in poskusov izoblikovanja, ki zato - naj vodi v karierni uspeh ali neuspeh - pomeni tudi osebni razvoj. V nasprotnem primeru je bolje govoriti o plačanem delu in "službi".
Preizkušanje na več področjih odpravlja monotonost
Pri svojem delu bolj kot čim boljšem obvladovanju enega področju težim k poznavanju in povezovanju znanj in izkušenj s čim več različnih področij. Lahko bi se reklo površnost, a svojo uspešnost in zadovoljstvo pri delu večinoma gradim prav na združevanju različnih znanj in preskušanju v različnih vlogah. Ubija monotonost in spodbuja ustvarjalnost.
Kako bi spodbudili k dinamičnemu osebnemu napredku še več zaposlenih?
Mislim, da je za dinamičnost in razvoj zaposlenih v poklicnem delu potrebna disciplina tvorne ustvarjalnosti. Medsebojno zaupanje sodelavcev v urejenem kolektivu, katerega rast spodbuja tudi poklicni razvoj vsakega posameznika, ustvarja podlago za uresničevanje osebnih ciljev - za osebni razvoj.
Vprašanje, na katerega si še nisem odgovoril, a se mi vedno postavlja ob tem, je povezano s potrebo oziroma nujnostjo oblikovanja skupne vizije.
Spraševala je Edita Kuhelj Krajnović.