Čez nekaj časa sem od nje dobila sporočilo z naslednjo vsebino: »Menjava službe se Simonu izkazuje kot presneto zahtevna reč. Očitno je, da mu sedanja zaposlitev dobesedno škodi! Ampak je pač tako, da takrat ko je iskal redno zaposlitev, je bila ta na razpolago. Sicer je bil pred in ob tem organizator več projektov, celo neformalni svetovalec za tržno komuniciranje pri nekaterih odmevnih javnih dogodkih; organiziral in peljal je akcije za vrsto neprofitnih organizacij, zna nastopati, organizirati, se hitro obrniti - skratka, če mu kdo da priložnost, mu ne bo žal. Resnično. Njegova iznajdljivost in dejstvo, da si v podjetju, kjer je zaposlen, ne predstavljajo več projektov brez njega, govorijo več kot tisoč besed. Ampak, kako nekomu povedat – dajte mu šanso?!
Konec koncev, čeprav zveni smešno – kako bi bilo, če bi se ob mojih referencah – prišla sem iz povsem drugega sveta – pred sedanjo zaposlitvijo sem se ukvarjala z biologijo - nekdo samo nasmehnil in mi niti ne bi dal priložnosti, ker pač nimam pravega »pedigreja«? Iz laboratorija prihaja, lepo vas prosim … Hm, mislim, pa nočem biti polna sama sebe, da bi pa kakšno stvar zdajle drugače peljali, ker sem jaz pač taka kot sem in nekje vztrajam, ker se mi zdi pač pomembno...In potem delamo tudi stvari, ki jih morda ne bi. Skratka, jaz sem vesela, da mi je moja sedanja šefica dala priložnost, da se učim in pokažem tudi, kar zmorem in znam.«
***
Zakaj je Monikino razmišljanje zanimivo za širši krog? V reviji Prepletanje, management za družbo, ki jo enkrat letno izdaja slovensko Združenje Manager, je dr. Marta Svetina zapisala preprosto, a pomembno ugotovitev: »Na poti Slovenije v ustvarjalno družbo velja izpostaviti, da so diploma, magisterij ali doktorat le dokazila o sposobnosti človeka, da se zna analitično in samostojno lotiti reševanja neke problematike. Hkrati mu ne sme predstavljati omejitve: ne lastne, ne s strani potencialnega delodajalca. Kader z doktoratom iz naravoslovja, pa tudi iz družboslovja, je nesluten potencial za high-tech podjetja.«
Enako kot za formalno pridobljeno izobrazbo, velja za delovne izkušnje. Dr. Peter Drucker, svetovna avtoriteta managementa, je že zdavnaj pisal o tem, da je problem zaposlenih ta, da se v življenju lotijo dela na zgolj in samo enem področju. Preizkušanje lastnih sposobnosti v računovodstvu, zatem pa na primer v trženju je po njegovem ena najbolj naravnih in logičnih procesov samospoznavanja in ugotavljanja, v čem je vsak med nami najboljši. Podjetja, ki omogočajo zaposlenim dinamično preusmeritev in različne specializacije, napredujejo hitreje kot tista, v katerih se posamezniki obtičijo na prav istem področju, kjer so začeli svojo kariero.
Če se vam oglasi Simon, bodite odprti in njegove (morda na prvi pogled nenavadne) kompetence ocenjujte z vidika plemenitenja ustvarjalnosti vaše ekipe in s tem njene konkurenčnosti. Saj veste – ta je pogoj za inovativnost in razvoj.
Če pa ste Simon vi sami, vedite, da je nastopil vaš čas. V primeru dvoma lahko najdete svoj opis v Ridderstrole-Nordstromovem Funky Businessu (Ta Nori Posel, GV Založba, 2001) . Če to ne pomaga, se udeležite naslednje Študentske poslovne konference na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Na letošnji je veliko študentov, ki so na njej prestavljali diplomska, magistrska dela in poslovne projekte, na licu mesta dobilo ponudbo za razgovor.
Tekma za zlate ovratnike* je sedanjost.
Edita Kuhelj Krajnović
Ekonomistka
*Zlati ovratniki: visoko talentirani posamezniki, »mobilni monopol«, ki si sami izbirajo, kaj in za koga želijo delati.