Klic po pomoti gradi blagovno znamko

Včeraj si je moj sedemletni sin, ne da bi to opazila, za igro izbral mobilni telefon. Radovednost ga je vodila po različnih menijih in na enem od njih je pritisnil tipko »Kliči«. Čez čas je telefon zazvonil. »Ne, mami, to ne zvoni, pusti, to sem jaz...«, me je hotel odpraviti. Vseeno preverim in se javim. Na drugi strani zaslišim glas direktorja enega najuspešnejših slovenskih podjetij, katerega številko imam shranjeno v aparatu. »Dober dan, klicali ste me, vračam klic...«

Uf, kako vroče mi je postalo...Hitro sem namreč seštela dva in dva: izraz na otroškem obrazu, ki je sporočal »Ups, tole sem ga pa polomil...« in glas sogovornika, ki je izražal pričakovanje, da povem, zakaj sem zavrtela njegovo številko. Trenutek odločitve. Iskrenost je največ vredna: »Oprostite, nisem vas klicala, izgleda pa, da je moj sin v igri zavrtel vašo številko, se zelo opravičujem...« Sogovornikov odziv je bil najboljši možen: »Ha-ha, razumem...saj se mi to večrat zgodi, ker sem med prvimi imeni v imeniku. Ni problema, nasvidenje.«

Kratko šolo, ki sva jo ob tej priložnosti imela s sinom, bom na tem mestu preskočila. Mali dogodek je namreč sprožil iskrico razmišljanja o blagovni znamki. Zadnje čase se z njimi neverjetno veliko ukvarjamo, morda smo pogovorov o njih že kar malce naveličani in v njih ne najdemo ničesar novega, presežnega.

In prav za to gre – staro in večno mlado modrost, da so bistvo našega so-delovanja ali blagovne znamke odnosi! Prijaznost, topel odnos, razumevanje otroške igre, vkljudnost, doslednost vračanja neodgovorjenih telefonskih klicev – četudi na neznane telefonske številke: vse to je naenkrat v meni postalo podjetje in blagovna znamka, ki jo predstavlja »moj« in nehote – »družinski« sogovornik.

Nič dramatičnega, senzacionalističnega ni storil, za svoje dejanje je potrošil nekaj tolarjev, kolikor stane klic in minuto svojega časa. Vse, kar je naredil, je tako zelo preprosto, ljudsko, poznano, modrost naših babic, bi rekli. Blagovna znamka ni zgolj logotip, zaščitena znamka, trženje in še manj plačana promocija. Blagovna znamka smo, vsak med nami s svojimi dejanji in ravnanji.

Še sreča, da otroci včasih pomotoma zavrtijo telefon! Brez njih bi morda izjemne slovenske managerje poznali manj, kot jih zaradi kakšne napake, ki jo zagrešimo: mi ali oni. Morda bo »moj« sogovornik postal manager leta, ki ga prav v tem času izbira Združenje Managerjev Slovenije. Če bo, bom nanj opozorila svojega sina in mu ga pokazala v časopisu.

In s tem bo, nehote, vzpostavljena vez med njim in podjetjem, katerega ciljni trg predstavlja...