Zato takoj navedemo trditev Iva Boscarola, ekonomista po izobrazbi in pomembnega slovenskega podjetnika: »Za uspeh je potreben lasten artikel!« Izdelek njegovega podjetja so edinstvena, svetovno znana ultralahka letala Pipistrel, ki so plod lastnega razvoja: znanja in poslovnega poguma. Njegov kolega, ustanovitelj podjetja Akrapovič z izjemnimi tržnimi uspehi uveljavlja isto poslovno logiko. Proizvaja izdelke, ki jih ljudje v resnici ne potrebujemo, vendar jih ne glede na to močno želimo imeti in smo pripravljeni zanje plačati visoko ceno: izpušne cevi oziroma sistemi Akrapovič so najdražji na svetu.
Imeti lasten izdelek načeloma pomeni, da podjetje proizvaja pod svojo blagovno znamko ter predvsem uveljavlja svoja znanja za razvoj izdelkov in/ali trga. Danes uspešnice govorijo: »Nič se ne zgodi, dokler nekdo ne ustvari blagovne znamke.« (Al in Paula Ries: 22 Immutable Laws on Branding). Prav to je bil eden od zaključkov konference podjetnikov z naslovom Kako uspeti. Ključ uspeha je v razvoju blagovne znamke, ki povečuje uspešnost in učinkovitost prodaje. Pridružuje se mu ugotovitev, da je za rast pomembna lastna razvojna dejavnost, torej neprestano inoviranje. Sklep podjetniške konference je dobra novica: slovenski poslovneži se zavedajo, da je priložnost uspešne dolgoročne zgodbe v trženju in razvoju. »Podjetje ima dve in samo dve temeljni nalogi: trženje in inoviranje.« pravi Peter Drucker, svetovna avtoriteta managementa.
Kaj pa pogoji za izvajanje trženja in razvoja, kadri?! Aleksander Zalaznik, direktor Danfoss Trata, je udeležencem konference Gazele Praktikum rekel: »Boljše ekipe, kot jo imam v Trati, nimam v nobeni drugi državi. Edino, kar v resnici manjka Slovencem, je ambicija.« Isto slišimo od vrhunskih voditeljev največjih in že dolgo mednarodnih slovenskih podjetij. Pravimo si, da si ne upamo tvegati, prevzemati odgovornosti za lastno prihodnost. A trditev je moč izzvati: Kdo drug, če ne Slovenci, je sprejel in izpeljal zgodovinsko odločitev za samostojnost?! Upamo si in tudi podjetni smo, a ob tem smo hkrati preudarni. Preden skočimo v bazen, preverimo, če je odprta cev z vodo, ki ga bo napolnila.
Izjava direktorja prodaje podjetja Infotehna, zmagovalne dolenjske gazele 2004: »Nismo majhni. Le malo nas je!« je na septembrski okrogli mizi v Novem mestu požela aplavz. Morda je zadela žebljico na glavico in preusmerila pozornost na tisto, kar je v resnici pomembno: maloštevilčnost. Odpravljanje mej v glavi je namreč najprej stvar vsakega posameznika in njegove motivacije, da se z njo sooči in začne spreminjati. Obenem gre za zahteven in dolgotrajen proces upiranja vrednotam, v katerih smo bili vzgojeni ali z njimi dolgo sorazmerno dobro živeli. Ključen dejavnik, ki deluje proti zastavljenim ciljem, je tako preprosto čas. Organizacija dela slovenskega podjetja ali kar ekonomije, izraba časa vsakega posameznika v njem, mora biti zaradi tega, ker nas je malo, vrhunska. V enoti časa moramo biti sposobni ustvariti, prodati ali razviti več ali bolje kot primerljivi tekmeci v globalni konkurenci. Razumevanje marketinga je pri tem lahko v veliko pomoč, saj nas prav zakonitosti trženja spodbujajo k povezovanju, razvoju medsebojnih poslovnih odnosov in ustvarjanju nove vrednosti. Marketing vidi priložnosti tam, kjer jih drugi ne, je zapisal Business Week.
Trženjski inženiring ima v 21. stoletju visoko tržno vrednost.
Mag. Edita Kuhelj Krajnović
Ekonomistka
Objavljeno v Dnevniku, 14. novembra 2005