Zanimivo je, kako človeštvo odgovoraja na izzive vse hitrejšega ritma življenja in na pojav poploščenja zemeljske oble zaradi obilja različnih informacij, vsebin in znanj v svetovnem spletu.
Ljudje smo namreč po svoji naravi nenaklonjeni spremembam. V naša življenja vnašajo nemir in negotovost. Obvladovanje sprememb se je v naših genih že v pračasih zapisalo kot eden osnovnih obrambnih mehanizmov v boju za preživetje.
Pa vendar danes ne bi bili tu, kjer smo, če bi se pračlovek dosledno oklepal le znanega. Ta nasprotujoča dvojnost človeške narave je še danes motor človeškega napredka. Njegova hitrost je odvisna od velikosti trenja med željo po varnosti in privlačnostjo neznanega.
Zdi se, da se je s tem človeštvo znašlo v protislovnem položaju. Ozavestili smo pozitivni vpliv sprememb na razvoj človeštva in ga vgradili v svoj sistem vrednot. Po drugi strani pa želimo v ta vse manj otipljiv svet sprememb vnesti kar največ reda, smisla in logike.
Enačba ni nemogoča, če upoštevamo, da gre za dinamično ravnotežje.
Eden opaznejših primerov je v zadnjem času vse pogosteje omenjana inovativnost. Inovativnost nesporno pozitivno vpliva na rast in razvoj gospodarstev, zato se s tem, kako jo pospešiti, ukvarjajo številne države in narodi. Pri tem velja omeniti nevarnost, da lahko pretirana želja po upravljanju inovativnosti vodi do ravno nasprotnega učinka. Obenem inovacije povzročajo spremembe, ki jih ljudje različno dobro in različno hitro sprejmemo.
Odgovor na izziv je zanimiv, saj rešuje vprašanje zavestnega spodbujanja inovativnosti, torej sprememb, in hkrati odgovarja na potrebo po varnosti. Gre za to, da svojih naporov ne usmerimo neposredno v pospeševanje inovativnosti same, pač pa v ustvarjanje primernega okolja za njen razcvet.
To lahko dosežemo samo z ustreznim komuniciranjem. Tako notranjim, med zaposlenimi v okoljih podjetij, kot zunanjim, v medijih različnih dosegov.
Komunikacija pa je področje s katerim človek že nekaj časa dobro upravlja. Tu je na znanem terenu, ki mu omogoča varno gibanje v negotovem okolju. To je tisto sidro, ki ga potrebuje, da se sooča z novim.
Zato ni naključje, da se je v mednarodnem prostoru razvila potreba po vpeljavi posebne komunikacijske smeri, to je inovacijskega komuniciranja ali komuniciranja o inovacijah, ki pokriva tako interna okolja, kot medije in poročanje o inovacijah ali inovacijsko novinarstvo.
Komuniciranje o inovacijah je orodje širokega dosega. Pokriva številne javnosti in tako podpira razvoj okolja, ki bo naklonjen inovativnemu mišljenju. Hkrati gre za dovolj širok pojem, da se v njem zlahka prepoznajo in se vanj vključijo različne interesne skupine, ki jim pospeševanje inovativnosti pomeni pot za preživetje na dolgi rok.
Zato je pomembno, da se v tem komunikacijskem procesu svoje vloge zavejo vsi tisti, ki so tesno povezani z inovativnostjo, visokotehnološka in druga napredna podjetja, država, univerze, raziskovalne institucije in druge organizacije, kot tudi mediji, njihovi uredniki in novinarji.
Primerno, sprotno in nepretrgano obveščanje javnosti o lastnem razvoju in razvojnih trendih namreč pomembno vpliva na stopnjo ozaveščenosti javnosti o pomenu inovacij in tako razblinja strah pred neznanim, s tem pa pomaga oblikovati primerno okolje, kjer bo inovativno ramišljanje še hitreje rojevalo konkretne rezultate.
Slovenija je (že) inovativna država. Le znati moramo to povedati.
Polona Pibernik
Objavljeno v reviji Glas gospodarstva, april 2006