Pred nekaj dnevi sva bili s kolegico na obisku pri eni od vrhunskih slovenskih managerk. »Ključen problem je, da se v Sloveniji ne zavedamo pomena besede podjetnost, podjetništvo!« je bila njena ugotovitev. »Podjetnost je nekaj povsem drugega kot znanje.« je dodala.
Debata je bila obsežnejša, a ugotovitev o pomanjkanju zavedanja o vlogi in vrednosti podjetnosti je zbudila visoko pozornost. Sledilo je razmišljanje ali raziskava na »lastnem vzorcu«: kaj si na primer ekonomist, kot sem sama, predstavlja pod besedo podjetnik ali podjetnost - preden za potešitev radovednosti in v samoizobraževalne namene opredelitev poišče v strokovni literaturi? (Pod)povprečni klišeji, da podjetništvo pomeni zgolj goljufijo in na lahek način zaslužen denar, se me tako ali tako niso nikoli resno dotaknili.
Razmišljanje me je vodilo k ljudem: posameznikom, ki jih sama dojemam kot podjetne. Kaj jim je skupnega?! Zanje imam občutek pozitivnosti, konstruktivizma, graditeljstva. Ko sem še kar naprej vrtela vprašanje po glavi, mi je prišla na misel beseda: ustvarjalnost. Če bi se morala odločiti in podjetnost povezati z eno samo besedo, bi se odločila za ustvarjalnost. In kaj pravi o tem strokovna literatura? V roke sem vzela učbenik podjetništva ene od ameriških poslovnih šol. Takole je zapisano v predgovoru: »ZDA so se razvile v podjetniško ekonomijo in nastanek (angl. creation) novih podjetij je središče teh aktivnosti... Slavni podjetniki kot so Steven Jobs – Apple Computer, Nolan Bushell – Atari in Fred Smith – Federal Express, so se pojavili v poznih 70-ih in z udejanjanjem podjetnosti, ustvarjalnosti in prevzemanjem tveganja ustvarili poslovne dinastije 80-ih in 90-ih let.« Vodilna poglavja v knjigi govorijo o razvoju ustvarjalnosti (kreativnosti) in razumevanju inovativnosti. Potrditev, da so bila razmišljanja proti ustvarjalnosti v pravi smeri, je prijetna.
Še en učbenik. Podjetnik je posameznik, ki prevzema tveganja in ustanovi nekaj novega. Všeč mi je Druckerjeva misel, ki jo najdem v isti knjigi: »…podjetnik povečuje priložnosti.« Vtis naredijo tudi zgodbe o pogumu, srčnosti in vztrajnosti posameznikov, ki verjamejo v svojo idejo. Ko še enkrat pomislim na podjetne posameznike – prijatelje, kolege ali tiste bolj znane osebnosti, o katerih berem v revijah ali knjigah, se vprašam, ali so mi všeč takšni, kot so. Podjetni namreč – prav takšni, kot piše v učbenikih ali strokovni literaturi.
Odgovor je v celoti pozitiven. Ustvarjalnost podjetij in podjetni duh mi je všeč tako zasebno, kot tudi poklicno. Ekonomist v meni ve, da podjetnost prinaša gospodarsko rast in napredek. Nepodjetnost nasprotno prinaša zaostanek. Zelo preprosto. In kje je v tej zgodbi problem?! Verjemite, da ga s podjetnostjo v resnici ni. Kajti, ko vrhunski managerji zaznajo problem, so se že začeli ukvarjati z njegovim reševanjem. In takšne managerje v domačem okolju na srečo imamo. Potreba po promociji podjetništva per se je zato v Sloveniji za določen krog preživeta. Podjetništvo se seli v izvedbo, potreba je njegovo udejanjanje. Središče postaja podjetnost na ravni posameznika. Vprašanje podjetnosti je postalo, tako kot velik del ekonomije, poosebljeno (personalizirano). »Podjetništvo je proces ustvarjanja drugačnega in vrednega, pri čemer se vloži čas in trud, prevzema spremljajoče finančno, psihološko in družbeno tveganje ter pridobi končne nagrade v obliki denarja ali osebnega zadovoljstva.«
Vprašanje podjetništva je zelo osebno: ste ustvarjalni in si upate prevzemati tveganja? Odgovor, odločitev in njene posledice so predmet posameznika, ne njegovega okolja. Izziv ekonomskega trenutka se je namreč že preselil na novo področje: ustvarjanje gospodarske moči s povezovanjem. Gre za sposobnost čim hitrejšega povezovanja ter plemenitenja podjetnosti z znanjem in obratno. Hitrost je tudi na tem področju postala pomemben dejavnik uspeha. Učinkovito (hitro) združevanje podjetniških ambicij, managerske stroke in sodobnega akademskega znanja je morda priložnost slovenske formule uspeha. Priložnost podjetniške zgodbe o uspehu, ki lahko postane zgled in navdih v mednarodni javnosti.
Edita Kuhelj Krajnović