Pogum ima visoko tržno vrednost!

»Naša naloga je dajati navdih in navduševati,« je nekaj let nazaj zapisal uvodnik evropske poslovne revije. Z vprašanjem, od kod prihaja navdih, kdo ali kaj je njegov vir, se večina od nas ne ukvarja. Za to obstajata najmanj dva razloga: do včeraj se pomena navdiha nismo zavedali, to preprosto ni bilo pomembno. Podobno, kot se pred desetimi leti nismo ukvarjali z ustvarjalnostjo. In drugo: tudi če smo navdih blizu sebe ali v sebi vsaj malo slutili, je bil signal tako neoprijemljiv, da so se čezenj hitro zgrnile druge »pomembne« zadeve. Za navdih preprosto ni bilo ČASA.

Čas je zanimiva kategorija. Eden najbolj prodornih ameriških založnikov pravi, da je v uresničevanju strategije »...čas tista spremenljivka, ki najmočneje deluje proti ciljem, ki si jih zastavljamo.« Izkušene managerje zato redko slišimo govoriti o času: praviloma govorijo o prioritetah. Kajti čas je edina spremenljivka, ki jo ima vsak med nami na voljo v povsem enaki količini na dan: 1.440 minut. Razlika med nami je samo, kako učinkovito jih izkoristimo. Ena od možnosti izrabe 1.440 enot je, da jih v večji meri namenimo ustvarjalnosti. Ampak: ali smo si za njo pripravljeni vzeti čas?!

Pred kratkim sem poslušala predavatelja (dr. Hugo Zagoršek, CISEF: Vodenje v procesih prestrukturiranja), ki je predstavljal neverjetno nerazumljive situacije in načine našega odločanja in delovanja. Primer: večina od nas pomemben del, najmanj eno uro na dan, preživi za računalnikom. Koliko od nas obvlada desetprstno tipkanje? Zanemarljiva manjšina. Raziskave naj bi kazale, da spretnost slepega tipkanja poveča učinkovitost dela med 30 % in celo do 100 %! Če odstotke preračunamo v ure: na dan, teden, mesec in leto, ugotovimo, da bi lahko samo s pridobljeno veščino tipkanja neverjeno izboljšali našo delovno učinkovitost ali produktivnost dela. In pridobili ČAS. Na vprašanje predavatelja: »Kdo med vami se bo torej vpisal v tečaj tipkanja?«, je roko dvignilo, kaj mislite, koliko prisotnih managerjev? Prav imate: nobeden (pozitivna plat: sestava udeležencev je bila izjemno poštena in odkrita).

Kaj imajo skupnega navdih, produktivnost dela ter naše nerazumljivo obnašanje? Na videz nič, v praksi (skoraj) vse. Če je bila v neki dobi, ki je ostala v prejšnjem tisočletju, dejavnik uspeha produktivnost, se je v 21. stoletju ta spremenila v zgolj vstopni faktor ali potrebni pogoj uspeha. Zmagovalni dejavnik rasti postaja znanje in v družbi z njim: domišljija, ideja, ustvarjalnost, inovativnost. Izziv je njegovo uresničevanje: spreminjanje vzorcev, ki so bili uveljavljeni do včeraj.

Če želimo v poslovnem okolju uveljavljati znanje in inovativnost, moramo najprej spremeniti sebe. Ne moremo delati stvari na isti način in pričakovati, da se bodo stvari spremenile. Vrhunski slovenski managerji so že pred nekaj leti začeli opozarjati na potrebo po večji podjetnosti v okolju. Ena od direktoric uglednega slovenskega podjetja na primer pravi, da želi v svoji organizaciji doseči, da se zaposleni znotraj nje delovali kot »samostojni podjetniki«: prevzemali odgovornost, bili samostojni in pripravljeni na tveganje. Z drugimi besedami: zaposleni morajo postati pogumni in si upati. Največji prispevek vodstva v smeri takšnega ravnanja je, da jim omogoči, da poskusijo in se tudi zmotijo. »Ljudi bi bilo potrebno za inteligentne napake nagraditi,« je znana izjava Billa Gatesa.

Eden od posrednih pokazateljev podjetnosti, poguma in uresničevanja vrednote inovativnosti je naše lastno nakupno obnašanje: ali si upamo kupovati inovacije, nekaj, kar je novo, nepreizkušeno. Če ne, zakaj se torej truditi, da smo inovativni; le kdo bo kupoval naše inovativne izdelke, če jih sami ne?! Inovativnost se začne pri posamezniku.

Inovacija je invencija, katere vsebina se pretopi v tržno vrednost. Podatki kažejo, da je da je Slovenija za Estonijo druga po inovacijskih dosežkih med novinkami v Evropski uniji (Kenda Albina: Slovenija druga najinovativnejša med novinkami; www.finance-on-net, 15. januar 2006). Bistvo izziva našega tržnega uspeha, blagovne znamke slovenskega posla, je vrednost inovacij. »Podjetje ima le dve osnovni funkciji: trženje in inoviranje.« je nekoč rekel ugledni Peter Drucker. Njegove so tudi besede: »Če inovacija od začetka ne meri na voditeljstvo (leadership), je majhna verjetnost, da bo dovolj inovativna.«

Skrbimo za navdih in upajmo si biti inovativni. Cilj je tržna zmaga.

Edita Kuhelj Krajnović