V zadnjih letih smo Slovenci spoznali toliko osupljivih in navdušujočih podjetniških zgodb, ki so jim botrovali izjemni posamezniki – podjetniki, da se za prihodnost in ugled podjetništva v Sloveniji res ni bati. Stereotip podjetnika - goljufa se torej počasi razblinja. Vzhaja zvezda uglednega inovativnega podjetnika.
Ljudje smo nagnjeni k pretiravanju. Ko razmišljamo o inovativnosti in podjetniškem duhu se hitro domislimo prelomnih dosežkov genialnih znanstvenikov, spomnimo se čudaškega očeta interneta, zanesenjaških pionirjev računalniške industrije, poletov v vesolje in morda se nam v zavest prikrade še kak odblesk kroma Akrapovičeve izpušne cevi. Vse je povezano s tehnologijo, znanjem, bistrostjo in po možnosti začinjeno s ščepom vizionarskega vpogleda v prihodnost. Pozabljamo, da se lepota skriva v majhnih stvareh. Da je inovativna soseda, ki ji v tem muhastem poletju uspe primerno obleči otroka in da je podjeten srednješolec, ki je razredničarki predlagal, naj razred zasluži nekaj dodatnega denarja za maturantski izlet s prodajo sadik, ki jih vgojijo pri pouku biologije. Če se ozrete okoli sebe boste v svoji neposredni okolici našli nešteto primerov dobre prakse inovativnosti posameznikov. Začudeni boste česa vsega se ne domislijo ljudje. Od tu je le še korak do podjetniške pobude. Marsikoga v ta korak prisilijo kar okoliščine s katerimi mu postreže življenje. Naslednja zgodba je le ena izmed njih.
Sofija M. je 45-letna brezposelna gospodinja. Misel na ponovno zaposlitev je pri svojih letih že zdavnaj opustila. Kruh si služi s čiščenjem po domovih. Mimogrede, Pospeševalni center za malo gospodarstvo ali PCMG na svojih spletnih straneh umešča storitev čistilnih servisov med aktualne poslovne ideje. Čeprav je konkurenca na področju čiščenja in vzdrževanja poslovnih prostorov že precejšnja, je v vzponu prav pospravljanje na domovih. Precej pozabljen je namreč stereotip pridne slovenske gospodinje, ki poleg službe in vzgoje tudi doma za vse poskrbi sama. Pomoč pri gospodinjskih opravilih ni več rezervirana le za »bogate in lene«. Res pa je, da gre za področje, ki v slovenskem BDP-ju predstavlja slepo pego sive ekonomije. Sofija M. ni pri tem nobena izjema. Njena zgodba je izjemna zato, ker je okrog sebe organizirala skupino žena v pravi pravcati čistilni odred. Pridejo, zavzamejo strateške pozicije, kopalnico, kuhinjo in sobe ter v eni uri odidejo. Za njimi se bliska prav tako kot če bi se ena sama trudila cel dopoldan, priznajte pa, da je sam pristop precej inovativen in do uporabnika prijazen. Po drugi strani Sofija M. omogoča zaslužek še vsaj trem brezposelnim ženam, ki same niso dovolj podjetne, da bi si poiskale svoje naročnike. Skupaj seveda zmorejo več in ker so hitrejše je tudi njihova cena konkurenčna posameznici.
Zadovoljni so vsi, naročniki in delavke, le država je prikrajšana za svoj kos pogače. Ker pa je že lep čas veliko slišati o podjetni državi in spodbujanju podjetniške kulture, leži morda prav tu priložnost za konkretna dejanja. Hitro se da namreč izračunati, kaj in koliko bi pridobili vsi udeleženi, če bi država podprla podjetniške pobude Sofije M. in številnim težko zaposljivim kategorijam delavk olajšala pot do legalnega zaslužka.
Da lahko brezposelne gospodinje prispevajo pomemben del v BDP se zavedajo tudi v Evropski uniji, kjer intenzivno spodbujajo žensko podjetništvo. Ustanavljajo se številni Centri za žensko podjetništvo, ki so namenjeni podpori vsem tistim nezaposlenim ženskam, ki želijo udejaniti svojo podjetniško idejo in stopiti na samostojno pot. Ženski podjetniški portal pa je internetna vstopna točka v razvejano mrežo podpornih storitev, najboljših praks in pilotskih podjetniških projektov.
V Franciji so se problematike nezaposlenih gospodinj lotili že pred leti na svojevrsten način. Vsem tistim, ki so bile pripravljene po telefonu iskati po državi najcenejše ponudnike različnih izdelkov in tako pridobljene informacije posredovati v javno uporabo, so telefonske impulze obračunali po nižji, subvencionirani tarifi.
Podjetniške ideje so torej lahko povsem preproste. Le prepoznati jih je treba in podpreti. Koliko izmed vas se po tihem boji pričetka šolskega leta, ker se bo ponovno začela živčna vojna popoldanskega logističnega servisa, ki ga prostovoljno opravljate za svojo mladež? V glasbeno šolo, pa na plesne in spet nazaj. Če imate srečo s prometom imate ravno toliko časa, da pravočasno prevzamete še mlajšega na telovadbi. Ste kdaj pomislili, da bi otroke namesto vas razvažal kdo drug, sami pa bi z njimi preživeli lepši in mirnejši čas po končanih dnevnih obveznostih ob skupni večerji in sproščenem pogovoru. Utopija? Nikakor. Morda je to ideja, ki jo bo jutri udejanila mati sinovega sošolca, ki je čez noč ostala brez službe. In ustanovila prvo taxi službo za prevoz otrok na obšolske dejavnosti. V enem od Zavodov za zaposlovanje v švicarskem Zurichu podobno idejo že nekaj časa uvajajo med nezaposlenimi ženami, ki so zaposlitev prekinile pred deset in več leti ob rojstvu otrok, zdaj pa bi se rade vrnile na delo, kar je seveda težko, saj zaradi starosti in dolge odsotnosti z dela ne sodijo v lahko zaposljive kategorije delavk. Vendar imajo same otroke, poznajo njihove potrebe in zahteve ter skrbi vsake mame. Mame si med seboj lažje zaupajo, zato so iniciative, ki vključujejo varstvo in prevoz otrok, dobro sprejete.
Morda boste porekli, da sta Sofija M. in mati sinovega sošolca le bolj iznajdljivi kot drugi. Prav imate. A iznajdljivost je le drugo ime za inovativnost. Zakaj se ne bi od njiju tudi mi učili podjetnosti?
Polona Pibernik
Objavljeno v Dnevniku, september 2005