S.P.O.Š.T.O.V.A.N.J.E.! Univerzalni zakon odnosov

»Kako naj spoštujem sodelavca, ki mu je očitno vse odveč, je neprijazen in dela po liniji najmanjšega odpora?« zanima Niko, ki si v svojem timu zgolj želi več sodelovalnega duha. »Naš vodja enostavno ne zna udariti po mizi, upravi vedno zgolj kima, od nas pa pričakuje, da se moramo glede vsega sami znajti,« opiše svojo situacijo, Peter, proizvodni delavec. »Tako redko me poslušajo brez ugovarjanja in zdi se mi, da me za hrbtom vedno bolj obrekujejo. Ne vem, kaj delam tako zelo narobe, da si to zaslužim,« pa  potoži Jasna, vodja oddelka administracije.

Vse skupaj spominja pravzaprav na 'sence' osnovnošolskih dni, ko se nam je zdelo, da je pridobiti priznanje in spoštovanje drugih ter razviti zaupanje nekaj najtežjega. Ko odrastemo naj bi kot 'zreli in pametni' ljudje s predsodki iz otroštva ja že zdavnaj pometli! Toda hodniki našega delovnega mesta še kako radi spominjajo na šolske, pisarne, oddelki in proizvodni obrati pa na razrede.

»Spoštovanje je čustvo, ki ga, podobno kot ljubezen, čutimo do druge osebe, vendar ne do te osebe kot celote, marveč do neke prvine njenega bitja,« v svojih prispevkih pojasnjuje dr. Zoran Milivojević, eden najbolj priznanih psihoterapevtov pri nas in strokovnjak transakcijske analize. »Drugo osebo spoštujemo takrat, ko menimo, da je ta oseba v nekateri svoji lastnosti skladna z nečim, kar visoko cenimo. Tako lahko človeka spoštujemo, ker je delaven, sistematičen, natančen, dobro obveščen, inteligenten …«

Pa je res tako težko postati spoštljiv in spoštovan? Sploh ne. Spoštovanje se oblikuje z upoštevanjem dveh preprostih univerzalnih zakonov: najprej moramo spoštovati sami sebe, druge pa spoštujmo, kakor si želimo, da bi oni nas.

Maruša Bertoncelj, Mediade