TiPovej o ustvarjalnosti

Tipovej! ekipa nam je za knjigo o ustvarjalnosti, ki jo pripravlja, zastavila preprosto vprasanje: »Kaj je za vas ustvarjalnost?«


Draga Ksenja,

Lepo pozdravljena. Razveselila si me s svojim vprašanjem, upam, da bom s svojega ekonomsko-ustvarjalnega gledišča prispevala k iskanju odgovora nanj. Imam več pogledov na ustvarjalnost.

Blizu mi je tista, ki o kateri govori Howkins v knjigi "The Creative Economy", ki pravi, da ustvarjalnost v najbolj temeljni obliki pomeni ustvariti nekaj iz nič. Enako velja za Riderstralerjevo enačbo, da je ustvarjalnost enaka različnosti na kvadrat.

Obenem morda ustvarjalnost najmočneje čutim kot sestavni del modela treh U-jev, ki vpliva na razvoj potenciala inovativnega voditeljstva v 21. stoletju: uspešnosti in učinkovitosti, ki ju dopolnjuje ustvarjalnost. To pomeni, da moramo biti pri vsem, kar počnemo, ne le uspešni (dosegati cilje, ki si jih zastavljamo) in učinkoviti (doseči zastavljene cilje s čim manjšimi sredstvi), temveč tudi ustvarjalni oziroma naravnani k razvoju.

S tem je mišljeno, da moramo z vsako aktivnostjo odpreti nov razvojni potencial, ne narediti samo tistega, kar smo si zastavili. Na koncu nekega procesa, projekta ali aktivnosti se mora nekaj roditi. Bogatejši moramo biti za nekaj, kar na začetku ni obstajalo in smo s svojim delovanjem spodbudili k nastanku.

Oblike tega pa so lahko različne. Lahko se pojavijo v materialnem smislu ali so neotipljive. Tudi nov odnos, zaupanje, ki se zgradi s skupnim delom in s tem prispeva k nastanku/razvoju tima, je po mojem mnenju akt ustvarjalnosti. Seveda pa ga je potrebno prepoznati in mu dati vrednost. Ustvarjalnost je tako tudi prepletanje, ki se dogaja med nami, na primer ustvarjanje bazenov kolektivnega znanja in vedenja. "To delo je sinergija mnogih umov, ki so k njemu prispevali," je v eni od svojih knjig zapisal Stephen Convey.

Ustvarjalnost vidim tudi kot spremljevalko druženja znanja in podjetnosti ter kot rezultat prepletanja gospodarstva in kulture. Povezana je tudi z novimi vrstami odnosov, ki jih vzpostavljamo med seboj. Charles Handy, eden najvplivnejših sodobnih mislecev managementa, ki se ukvarja z razvojem organizacij in vlogo posameznikov v njih, s pomočjo metafore slonov in bolh razlaga, zakaj sloni - velike organizacije potrebujejo bolhe - posameznike ali skupine, ki jih nadlegujejo s ciljem uvajanja inovacij in idej, ključnih za njihov obstoj »Bogastvo je položeno v zibko posameznikov in tega, kar nosijo v svojih glavah – zato bomo lahko sčasoma tudi velike organizacije ali slone videli kot skupnost bolh – posameznikov.« (The Elephant and the Flea. New Thinking for a New World, 2002).

Organizacije prihodnosti, ki jih predstavlja z modelom triperesne deteljice, bodo po njegovem zaposlovale delavce le še na približno polovici vseh potrebnih delovnih mest. Drugi deteljičin list bodo predstavljali kooperanti, tretji pa bo pripadel najrazličnejšim strokovnjakom, s katerimi se bodo povezovala podjetja in bodo zanje učinkoviteje in strokovneje prevzemali posamezne funkcije v podjetju. To so posamezniki ali majhna podjetja, ki jih Handy imenuje bolhe in vzpostavljajo svojevrstno simbiozo z velikimi multinacionalkami, s sloni (Podjetniki v podjetju, Pika na G, glasilo Gorenja d.d., maj 2007).

A morda nam enega najdragocenejših pogledov na ustvarjalnost 21. stoletja ponuja jezik poetičnega:

»Kaj je tisto, kar nekatere vse življenje žene k odkrivanju novega, neznanega, tujega, k iskanju smisla in zapolnitve v stvareh in dejanjih, ki na prvi pogled nimajo pomena in ne služijo ničemur?

Umetnost in humanizem sta od nekdaj tarča posmeha in zaničevanja ljudi, ki se ukvarjajo s konkretnimi, praktičnimi stvarmi, ki na konkretna vprašanja pričakujejo hitre, uporabne odgovore, ljudi, ki na svet in odnose gledajo skozi prizmo uporabne vrednosti ." - Nadja Dobnik, uvodnik Poetikona, revije za poezijo in poetično, februar 2007.

S spoštovanjem in ustvarjalno,