»Hm, o tem pa ne vem veliko. Povej mi malo več, da se naučim.« Stavek je prišel od kolega, za katerega se je vedno zdelo, da ve vse o vsem. Bil je študent generacije, znal je pripravljati izvrstne kulinarične dobrote, pred družbo je zamešal koktejle kot poklicni barman znal se je pogovarjati o vrhuncih svetovne literature, glasbi, prepotoval je vse celine. Pa vendar, kolega Tadej ni imel nikakršnih težav priznati tudi, da o nečem vé zelo malo.
To je bil eden mojih prvih dotikov razmišljanja o samozavesti. Naslednjo izkušnjo sem pridobila kot študentka na poslovni šoli čez lužo. Ne le, da smo na priznani šoli pridobivali sodobna znanja; morda je bilo od učenja poslovnih ved še pomembnejše spoznanje, kako močno in konkurenčno tudi v ameriškem okolju je znanje, ki smo ga pridobili na ekonomski fakulteti. Samozavest se je okrepila.
Pozneje sta se obe izkušnji stkali v novo spoznanje. Večina podjetij uporablja t.i. analizo SWOT, s katero iščemo, katere so notranje prednosti, pomanjkljivosti ter zunanja tveganja in priložnosti za organizacijo. Takšno raziskovanje je možno prenesti tudi na posameznika. »Razmislite, katere so tri vaše prednosti. In nato se vprašajte, katere so tri stvari, kjer čutite, da imate prostor za napredek,« je preprosta vaja. »Kako se počutite,« vprašam, ko jo naredimo in se o njej medsebojno pogovorimo. Odgovori so vedno: »Odlično, bolje, sproščeno, …« In potem povem, da smo za to počutje porabili vsega skupaj štiri minute: dve za razmislek, dve za izmenjavo.
Najbolj genialne stvari so običajno najbolj preproste. Samozavest pomeni zavedanje samega sebe, svojega jaza. Zato je za krepitev samozavesti potrebno raziskovati, v različnih okoliščinah in preizkušnjah, nič več in nič manj kot - samega sebe.
V čem vse ste se že preizkusili?! V čem ste dobri, v čem želite napredovati?
Mag. Edita Krajnović
Uvodnik Podjetnikov v podjetju, junij 2011