Trojni dobiček: podjetja, zaposlenih in planeta

Zadovoljstvo je, ko si dovolj zrel, da postaneš zelen.


Kot veste, v poslovnem svetu obstaja vprašanje: ljudje pred dobičkom ali dobiček pred ljudmi? Usmeritev našega časnika poznate – jasna je iz njegovega imena. Zato pravim: dilema je nepotrebna in jo lahko presežemo. Možno je oboje: zadovoljni zaposleni in družinam prijazno - uspešno podjetje,« so se glasile sklepne misli urednika in direktorja časnika Finance, Petra Frankla, na prvi slovenski podelitvi certifikatov in priznanj Družinam prijazno podjetje.

Le kaj imajo urednikove besede skupnega z odnosom do okolja?! Mi pravimo: ogromno! Ključna misel je namreč, da so dileme (lahko) le navidezne. Sporočajo, da si je potrebno zastavljati ambicijo, biti odličen v obojem. Prav v tistem, o čemer govorita Collins in Porras v svojem znamenitem delu Ustvarjeno, da traja (Built to Last: Successful Habits of Visionary Companies, 2002).

Za vrhunska podjetja na svetu, pri tem imamo v mislih njihove finančne rezultate, rast in razvoj v obdobju petdesetih let, je značilno, da ne pristajajo na kompromis ali-ali. Nasprotno, z izzivi se soočijo tako, da jih zgnetejo v odlično kombinacijo neprestanega napredka in ohranjanja temeljne ideologije podjetja. Pri tem ne gre za kompromise in pristajanje na povprečnost. Najboljši so vrhunski hkrati v obojem.

Enako lahko zato sklepamo o odnosu podjetja in njegovih zaposlenih do okolja. Direktor Atecha, zlate gazele primorsko-notranjske regije 2003 in dobitnik nagrade za najboljšo podjetniško idejo, že nekaj let v podpis svojih e-sporočil dodaja priporočilo: »Preden natisnete to sporočilo, premislite, ali je to res potrebno. Prispevajte k zaščiti okolja.«

Pridobitev certifikata ISO14001:2000 za sistem ravnanja z okoljem, ki ga je družba v januarju 2007 prejela kot eno prvih slovenskih podjetij iz elektroindustrije, je sestavni del kulture in vrednot, ki jih goji ekipa tega dinamično rastočega podjetja.

Na dejaven pristop in politiko izboljševanja odnosa do okolja smo naleteli tudi v storitvenem podjetju Halcom, zlati gazeli Slovenije 2004, in prav tako dobitniku nagrade za najboljšo podjetniško idejo v kategoriji uveljavljenih podjetij. Napisi o skrbnem ravnanju z energijo že več kot desetletje in pol opremljajo prostore novomeškega Revoza; z nagradami za okoljsko učinkovitost se ponaša vodilno slovensko mednarodno podjetje Gorenje, podjetnik Boscarol je začel voziti avto na hibridni pogon že v prejšnjem desetletju...

Odnos do okolja je postal vrednota in sestavni del blagovnih znamk podjetij. V dobi ekonomije doživetij ni več pomemben samo kaj, temveč tudi kako. Med nalogami, ki so del vsakdanjika uspešnih in dinamično rastočih organizacij in zaposlenih, je vsaj enkrat tedensko zastavljeno tudi vprašanje: »Kako sem v zadnjih sedmih dneh prispeval-a k varovanju okolja?«

Na ta način posameznik prispeva svoj delež v bogatenje trojnega dobička v finančnem poročilu: podjetja, zaposlenih in planeta (planet-profit-people).  
Ali kot je na tradicionalnem srečanju Združenja Manager oktobra 2006 svoje predavanje zaključil evropski komisar za znanost, dr. Janez Potočnik:

Prihodnost je v planetu prijaznih storitvah.

Edita Kuhelj Krajnović in Polona Pibernik