Zdi se, da Slovenija preprosto še ni odkrila svojega najboljšega modela zagotavljanja dinamičnega podjetniškega razvoja. Morda pa si samo ne upa narediti tistega, po čemer so znani Američani: Just do it! ali tistega, s čimer so uspeli Finci, med drugim z izobraževalnim sistemom.
Gre za to, da si upaš narediti pravo stvar, na svoj način. »Finci smo od nekdaj z zanimanjem iskali nove ideje in spodbude še od drugod, jih razvijali in prilagajali lastnim potrebam,« pravi Ritta Lampola, vodja za mednarodne odnose na finskem zavodu za šolstvo (Delo, 8. julija 2006; Andreja Žibret: Zgodba o uspehu finske šole: Etos, naklonjen učenju).
Poznavanje dejstva, da je podjetništvo temeljni poganjalec gospodarske rasti, šteje v osnove ekonomske teorije. Hkrati tudi za podjetništvo velja, da se mora razvijati na način, ki je lasten določenemu nacionalnemu ali kulturnemu okolju.
Namesto, da se ob rezultatih raziskav sprašujemo, zakaj se podjetništvo v Sloveniji ne razvija, si za zgled vzemimo najboljša slovenska podjetja. V njih je notranje podjetno okolje, v katerem delujejo konkurenčni posamezniki, sestavni del poslovne strategije, rasti in uspeha. »Moja ambicija je, da bo vsak zaposleni dojel, da v naši organizacijii deluje v vlogi notranjega, samostojnega podjetnika,« pravi vrhunska in po izboru revije Manager že drugič najbolj vplivna slovenska managerka Tatjana Fink.
Presenetljivo je, da se močan izvir slovenske podjetniške in gospodarske rasti pravzaprav skriva tudi tam, kjer ga doslej nismo ne videli ne iskali. Podjetništvo namreč praviloma povezujemo z malimi in srednjimi podjetji ter njihovo dinamično rastjo. Pa vendar se izjemna rast in tržna prodornost Slovenije uresničuje tudi v vrsti velikih in največjih podjetij. Poslovne zgodbe Adria Mobila, Trima, Gorenja , Iskratela, Cimosa, Slovenske industrije jekla, Luke Koper, Krke, BTCja in mnogih drugih so primeri izrednih podjetniških podvigov. Zgodb, iz katerih bi tržno usmerjene države že zdavnaj skovale svetovno prodajane uspešnice poslovne literature. O njih bi lahko brali in iskali navdih študenti poslovnih ved in bodoči managerji, podjetniki, strokovnjaki.
V tem, da ne znamo videti, ceniti in povzdigovati uspehov v lastnem okolju, je naša slovenska pomanjkljivost. Vprašajmo se, ali smo managerjem in podjetjem, ki so vsebina in ključni ustvarjalci podatkov o gospodarski rasti Slovenije, kdajkoli izkazali resnično spoštovanje do vrhunskih gospodarskih rezultatov, ki so jih s svojimi ekipami in predanimi zaposlenimi ustvarili v prvih petnajstih letih samostojne Slovenije?! Zdi se, da se nas zavedanje, da imamo v Sloveniji »heroje gospodarstva«, ki bi bili v ponos vsaki državi, še ni dotaknilo.
Pa vendar se spreminjamo. Poglejmo le nekaj žarkov, ki naznanjajo svit novega dne. Dobili smo oddajo Poslovni ritmi, ki na TV PIKA vsak mesec predstavlja eno od uspešnih razvojnih zgodb slovenskih podjetij. Na razpis Združenja Manager je bilo letos predlagano rekordno število managerjev, ki bi si zaslužili ugleden naziv Manager leta. Slovenska marketinška konferenca je ponudila zaključek: Slovenija - inovativna in brez zavisti. Začenjamo biti ponosni na uspehe in priznavati dosežke v okolju.
Če hočeš videti, moraš gledati s srcem, so znane besede Malega princa. Lepo je videti, da je bogastvo Slovenije tudi v podjetnosti njenih vrhunskih managerjev.
Edita Kuhelj Krajnović