Obsežna raziskava je prinesla presenetljivo odkritje. Merjenje temeljnih dejavnikov, ki vplivajo na pritegnitev, osredotočenje in zadržanje najbolj nadarjenih posameznikov, je mogoče poenostaviti na skupno dvanajst vprašanj. Povezana so z jasnostjo, ali posameznik ve, kaj od njega pričakujejo pri delu, razpoložljivostjo sredstev, da so naloge opravljene, z možnostmi, da kot zaposleni delam tisto, v čemer sem najboljši, osebno rastjo itn.
Podobno preprost in hkrati podprt z več kot dvema desetletjema raziskav je v svoji zasnovi izbor, ki ga opravlja revija Fortune v sodelovanju z inštitutom Great Place to Work For: "Vrhunska delovna okolja so tista, v katerih zaupaš ljudem, za katere delaš, si ponosen na to, kar delaš, in uživaš pri delu s sodelavci." Raziskovanje petih razsežnosti delovnega okolja, verodostojnosti, spoštovanja, pravičnosti, ponosa in tovarištva (camaraderie), je priznanje najboljšemu zaposlovalcu leta prineslo družbi Google.
Izzive upravljanja nadarjenih posameznikov, ugleda podjetja, ki je povezano s pridobivanjem vrhunskih kadrov, in ustvarjanja okolja, v katerem želijo talentirani posamezniki ostati, pozna tudi slovensko poslovno okolje. S svojo mednarodno naravnanostjo so podjetja že dolgo vpeta v tokove globalne ekonomije. V njej se je tekma s trga izdelkov in storitev preselila tudi ter predvsem na trg delovne sile.
"Vir, ki je danes najbolj nezadosten, niso naložbe, temveč ustvarjalni duh. Danes je za organizacije njihova temeljna strokovnost manj odločilna od njihovih najpomembnejših strokovnjakov, torej posameznikov, ki strokovnost organizacije sploh omogočajo. Ti posamezniki namreč bolj kot rezultate iz preteklosti predstavljajo temelje za delovanje v prihodnosti," je na srečanju s slovenskimi poslovneži pred tremi leti poudaril Jonas Riderstrole, soavtor svetovne uspešnice Funky Business.
Po njegovem mnenju strokovnjaki niso nič več in nič manj kot >mobilni monopoli<, ki ostanejo na enem mestu le toliko časa, dokler jim ponujajo tisto, česar si želijo. Zmaga v sodobni konkurenčni igri je po njegovem odvisna od moči organizacije, da privablja sposobne posameznike, in njene zmožnosti, da upravlja vedno bolj izraženo človeško potrebo po individualnosti ter hkrati potrebo po pripadnosti.
Dopolnjujejo ga ugotovitve Pierra Casseja, ki je septembra na IEDC Bled nagovoril najvišje menedžerje: "Voditelj se je v zadnjih desetletjih iz ospredja, kjer je nekoč varoval množico, že pomaknil v sredino, od koder druge vodi z znanjem. V novejšem času pa so dobri voditelji vedno bolj v ozadju. Tam ustvarjajo podporni sistem, ki omogoča, da lahko zaposleni v ospredju delajo dobro."
21. stoletje in inovativno voditeljstvo prinašata tudi potrebo po spreminjanju zaposlenih. Okolje spodbuja rast in razvoj posameznika v smeri ustvarjalnosti, podjetnosti in sooblikovanja voditeljstva. Oboje ustvarja nove razsežnosti odnosov med nami.
Najboljša podjetja so tista, v katerih se med organizacijo in posamezniki, ki jo sestavljajo, plete zlata nit. Vsako slovensko podjetje je lahko kandidat.
Edita Kuhelj Krajnović in Polona Pibernik
Prispevek je bil objavljen v Dnevnikovi prilogi Zaposlitve&Kariera, v okviru projekta Zlata nit: izbor zaposlovalca leta.