Mediade

Znanje je dobrina, ki zastareva z dnevi

Seme uspeha je v znanosti, je najvišje menedžerje v svojem uvodu na tradicionalnem jesenskem srečanju nagovorila izjemna Aleksandra Kornhauser Frazer, slovenska ambasadorka znanosti. "Znanost lahko ponudi le vzgojo semena za uspeh, nič več in nič manj. Spodbujanje in vodenje setve ter žetve je naloga menedžerjev."

Znanje, raziskovanje in prenos obojega v inovacije in razvoj novih poslovnih priložnosti postajajo del vsakdanjika podjetij in njihovih zaposlenih. Pot jim kaže spoznanje vodilnih gospodarstvenikov: >Nadaljuj po ustaljeni poti in propadel boš, uvajaj novo - s tem imaš možnost uspeti!<

Povezovanje, nenehni razvoj znanja in njegovo plemenitenje v poslovni praksi še nikoli niso bili tako pomembni kot danes. Na možnost zaposlitve mladega diplomanta nič več ne vpliva le najvišje povprečje ocen na fakulteti (seveda pa ne škodi), vedno pomembnejše postaja, kaj smo z znanjem sposobni ustvariti. Kopičenje znanja brez njegovega pretapljanja v poslovno rast in razvoj pomeni izgubljanje konkurenčnosti. Znanje je dobrina, ki v 21. stoletju zastareva z dnevi, ne le z meseci. Če ga ne želite izgubiti, ga morate uporabiti.

Pri Združenju Manager so pred kratkim naredili zanimiv poskus, pri katerem so povezali Institut Jožef Stefan in podjetje Mladinska knjiga Založba. Inštitut je imel mesec dni časa, da ugotovi, kako lahko z znanjem vrhunskih znanstvenikov prispeva k poslovni uspešnosti izbranega podjetja.

Predstavitev je pokazala, da lahko znanost, če ji ponudimo priložnost, pomembno vpliva na zniževanje stroškov poslovanja in na rast prihodkov. Povedano drugače: znanje, združeno s podjetnostjo, prinaša inovativnost.

Na pomen inovativnosti je v svojih delih opozarjal tudi eden največjih mislecev menedžmenta, Peter Drucker: >Tisto, kar je skupno vsem podjetnikom, ki sem jih spoznal, ni določen tip osebnosti, ampak sistematična praksa inoviranja.< Srce podjetnosti po njegovem predstavlja prizadevanje, da ustvarimo spremembo, ki ima svoj namen in cilj z vidika ekonomskega ali širšega družbenega potenciala.

Naloga zaposlenih v 21. stoletju postaja, da se vsak dan vprašamo, kaj delamo, naloga vodstva pa, da nas pri tem podpira in usmerja. Bi lahko to delali drugače in bolj kakovostno? Kako bi lahko delali ceneje? Bomo to, kar delamo, lahko delali čez deset, dvajset let? S temi vprašanji spodbuja k razmišljanju Aleksandra Kornhauser Frazer.

Če ne poskusimo, ne moremo vedeti, ali deluje, pravijo v inovativnih podjetjih. Pogum, da se učimo, mora izriniti strah pred preizkušanjem. Drznimo si izstopiti iz okvirjev in na vsako stvar poglejmo drugače, na svoj način. Nagrada je lahko visoka: vedno več bo izdelkov, ki nas bodo umeščali na zemljevid svetovnih voditeljev. Tako kot to velja za izvirno oblikovanje Gorenjevih izdelkov, Trimove nagrade za inovativnost, letala Pipistrela in za Oriine rešitve za nagrajevanje in ocenjevanje zaposlenih.

Vsak med nami je v nečem edinstven in tem več nas bo to odkrivalo, močnejši in bogatejši bomo. Čas je, da zaigramo na strune naših talentov.

Vsak dežnik je lahko tudi balon.

Edita Kuhelj Krajnović in Polona Pibernik




 « Nazaj