Mediade

Zaposleni, ki razmišljamo kot dizajnerji.

V zadnjem času se zdi, da smo spet vstopili v tisto časovno obdobje, ko besedo dizajn ali oblikovanje slišimo na vsakem koraku. Pomembna razlika pa je, da o njem govorijo drugi ljudje kot običajno.

Dizajn je postal del besedišča poslovnega okolja, ugotavljajo poklicni oblikovalci. In to je dobra novica! Kajti v razvitejših deželah je uporaba oblikovanja izenačena s predstavo kakovosti življenjskega standarda.

Oblikovanje je tam samoumevno vpleteno v vse odločitve o izboljšanju javnega prometa, mestne opreme in infrastrukture, pojavlja se v okoljsko občutljivih projektih, je neločljivi del vključevanja skupin s posebnimi potrebami v družbo, internetnega opismenjevanja, projektov za zmanjšanje socialnih razlik med državljani ipd.

A ostanimo tokrat pri sebi, v podjetju.

»Dizajn poganja in opredeljuje podjetje in njegovo temeljno ponudbo vrednosti. Skupaj z oblikovalsko naravnanim razmišljanjem predstavlja Mount Everest intelektualnega kapitala,« pravi Tom Peters, ki je z Watermanom soavtor vplivnega managerskega dela »In Search of Excellence«.  Če so bile v osemdesetih letih njune raziskave povezane z načinom vodenja, Peters v 21. stoletju poudarja pomen dizajna. 

»Dizajn pomeni dušo, strast tega, kar počnemo. In sploh ne gre le za izdelke, temveč tudi za storitve. Dizajn je del financ, logistike, zavarovalnih polic...Le malo ljudi to v resnici dojema. Večina misli, da dizajn pride na koncu in nekaj polepša. Apple, Sony in Nokia dokazujejo nasprotno. Dizajn je prvi. Je tisto kar in zaradi česar ljubim, « pravi Peters v enem od svojih najnovejših del.  Ker brez očal v kopalnici ne more prebrati napisa »šampon« na steklenički, saj se je oblikovalec odločil za preveč svetlo barvo, ga design lahko spravi tudi ob živce.

Zaposleni v sodobnem podjetju ni in ne more biti z oblikovanjem povezan le preko izdelkov ali storitev, ki jih njegovo podjetje proizvaja. Prepogosto pozabljamo, da močna identiteta blagovne znamke neposredno vpliva na pripadnost, ki jo razvijajo zaposleni;delovno okolje in delovni procesi pa se z dizajnom spogledujejo preko ergonomije, varnosti pri delu, opreme delavskega avtobusa ali, ne nazadnje, načina, kako je obrazložena naša mesečna plača.

Kolega, mimo so časi, ko je bil dizajn domena poklicnih oblikovalcev. Petersova vizija je oddelek financ, ki ga sestavljajo glasbenik, pesnik, igralka in antropolog. Vsi skupaj dizajnirajo, oblikujejo, razvijajo.

To je le nekaj primerov, ki naj prikažejo, kako močno je dizajn vgrajen v naše vsakdanje življenje, pa se tega morda sploh ne zavedamo. Če se, pomeni, da lahko tudi prispevamo, izboljšujemo, nadgrajujemo. Pomeni, da smo »design-driven« zaposleni.

O dizajnu je potrebno in pomembno govoriti čim več.  V vseh jezikih, tudi slovenskem.

Razmišljajmo kot dizajnerji.


Polona Pibernik in Edita Kuhelj Krajnović




 « Nazaj