English

Mladi podjetniki – nova subkultura

Pri svojem delu sem do danes imela priložnost srečati že sumljivo veliko mladih ljudi, ki jih druži silna podjetniška strast. Podobno kot kakšno drugo skupino ljudi druži strast do določene glasbene zvrsti ali političnega prepričanja. Po videzu jih je sicer težje prepoznati kot pripadnike tistih subkultur, ki so zaradi neobičajnega videza opazni lahko že na daleč, a zato več kot očitno izstopajo v nečem drugem – ti ljudje večinoma že od malih nog verjamejo, da lahko z lastnim trudom in veseljem uresničijo prenekatero na videz noro idejo. Verjamejo, da 'nemogoče' ni neka vnaprej določena in nepremostljiva meja. Verjamejo, tudi ko drugi obupajo.
 
Nekateri so mi pripovedovali, da so se šli prve 'biznise' že v osnovni šoli. Priznali so, da se jim je zdelo 'fajn', ko so tako tudi nekaj malega zaslužili. Ampak vsem je bilo najbolj od vsega všeč prav proces uresničitve ideje. Znanje, še posebej strokovno, je ključni osnovni kapital njihovih (bodočih) podjetij, zato v šolanje vlagajo veliko časa – večina doseže univerzitetno izobrazbo, mnogi pa študij še nadaljujejo. In običajno ob tem še delajo. Prosti čas je zanje nekaj, kar zapolnijo s športom, hobijem, potovanjem ali občasno zabavo, so tudi taki, ki si umislijo družino, jih pa zato človek težko zasači pri brezdelju ali posedanju na kavah, kakopak, saj ima dan tudi zanje le 24 ur. In če bi dan imel več ur, je bolj verjetno, da bi jih preživeli v akciji, kot pa da bi kakšno več odspali – dotično 'subkulturo' druži tudi majhno število ur, ki jih namenijo počitku. Ko jih človek opazuje, skratka dobi občutek, da je biti ustvarjalen, aktiven in uspešen kot igra.

A za razliko od turbokapitalističnega stereotipa o pohlepnih podjetnikih, ki bogatijo 'preko trupel', je za subkulturo mladih podjetnikov značilno nekaj drugega: rojeni v prešnjem sistemu, odraščajoči v tranziciji ter kot mladi odrasli v času, ko eksistenco slehernika poleg družbenih kriz ogrožajo še posledice onasneževanja okolja, imajo po večini tudi velik interes za skupno dobrobit – mnogi to kažejo že zgolj z idejami, ki jih uresničujejo skozi svoje dejavnosti. Mladi podjetniki so 'kul'. In predvsem – so bržkone del odgovora na vprašanje, kaj bo v bodoče poganjalo naprej naš svet – z manj škode kot vse dosedanje sistemske ureditve.
 
Maruša Bertoncelj, Mediade

Članek je bil oktobra 2009 objavljen v reviji Prepletanje, managemnt za družbo, ki jo izdaja Združenje manager.


 « Nazaj 
Prepišite besedilo, kot ga vidite spodaj *
* Obvezna polja
Ni komentarjev.