Mediade

Zoja res šteka.

»Zakaj vsi tako težijo s to ekologijo? Če samo začnem razmišljati, kaj vse je na tem svetu narobe, me vse mine! Kaj pa v resnici pomaga, če en človek tu in en človek tam dejansko ločujeta odpadke, se vozita s kolesom in ugašata računalnik, ko ga ne potrebujeta? Kakšna kapljica v morje, če pa sto ljudi tu in sto ljudi tam tega ne počne?! In zakaj naj bi mene to sploh morilo? Ne, hvala, imam kup drugih, pomembnejših problemov …«

Povej, se v tvoji glavi kdaj pletejo podobne misli in vprašanja? No, no, ne skrbi, če se. To še ne pomeni, da je s teboj karkoli narobe, še manj, da bi te kdorkoli smel obsojati zaradi tega.

Zakaj se skrb za okolje upira tolikim ljudem, je jasno; sliši se kot ukaz. Ločuj! Ugašaj! Varčuj! Vsi ti, sicer dobronamerni, nasveti res zvenijo, kot bi nekdo »streljal«! Ukazovanja pa ne mara nobena pametna glava, saj sama prav dobro ve, kaj je in kaj ni koristno tako zanjo kot za okolje. Pametna glava, ki jo nosiš na vratu tudi ti, že po naravi ve, da za svoj obstoj potrebuje zdravo okolje. In ve, da je tega dandanes vse manj. Zato je potrebno ukrepati.

Veš, ta trenutek v resnici ni tako pomembno, da bo naš planet postal nekoč spet povsem čist in dišeč. Tega ne morejo zagotoviti niti najboljši znanstveniki,  
pa če pri priči začnemo živeti brez vsega, kar uničuje naravo. To, kar je bistvenega pomena, je TVOJ odnos. To, za kaj se zavzemaš.

Se zavzemaš za to, da bi lahko vsi »kul« živeli? Da na svetu ne bi bilo teženja, kaj šele vojn? Da bi vsi lahko  počeli to, kar nas zares veseli in še živeli od tega? Se zavzemaš, da bi bilo nasploh manj slabe volje in neumnih ukazov – pa zato več pohval in medsebojne pomoči? Jasno, da se! Vsaka pametna glava sanja o tem. Slabih stvari si želi le zamorjena glava – takih pa v »kul« svetu itak ne bo več!

Torej, odnos je tisti, ki lahko pričara tak svet in nič drugega. TUDI TVOJ odnos. No, ja, obvezen je tudi pogum. Pa kanček potrpežljivosti, saj utegne trajati, preden se bo zares poznalo – vsaj v širšem okolju. Pri nas samih pa se to pozna pri priči! Takoj smo prijaznejši, pametnejši in – lepši! Vsak, ki rad  in po svojih močeh  skrbi za čistejše okolje, se tako obnaša tudi do sebe.

In obratno. V resnici vsak tisti, ki nalašč onesnažuje okolje, ne mara samega sebe. Ustvarila nas je Narava in vse, kar naredimo njej, naredimo tudi sebi, tako preprosto je to. Če torej vidiš koga, ki odloži kup smeti v bližnji grm, to pomeni, da enako skrbi tudi za svoje počutje. Samega sebe smeti z raznimi strupi in mu je vseeno, kako bo končal.

Toda tu ne pomaga nobena klofuta, nobena kazen, nobena prisila. Vsak tak nesrečnik potrebuje drugačno »zdravilo«. To je pomoč, da bo lahko spremenil svoj odnos, kar pa se ne zgodi čez noč. Zato tudi tvoja pomoč šteje! In ta je preprosta: postani »kul« zgled! Pokaži, da »štekaš«. Imej se rad in tako tudi živi! Preprosto ne boš mogel nikoli več zares smetiti, trošiti po nepotrebnem ali biti brezbrižen ne do sebe, ne do drugih in ne do našega skupnega okolja!

Maruša Bertoncelj



 « Nazaj