Zaupanje, zdrava pamet in opolnomočenje
Ravno ko sem svojim mislim utiral pot za pisanje prispevka na temo reorganizacije vodenja, je izšla zanimiva knjiga znanega avtorja poslovnih knjih Stephena R. Coveya z naslovom “The Speed of Trust”. Knjiga opisuje, kako pomembno je zaupanje, za doseganje uspehov. Seveda to ni nič novega in če se malce hudomušno izrazim, nekdo bo ponovno zaslužil s knjigo, v kateri opisuje “zdravo pamet”.In kaj imata opraviti z reorganizacijo vodenja, zaupanje in zdrava pamet? Kaj je zaupanje (trust)? Skratka, če nekomu zaupamo, verjamemo v njegovo pripravljenost delati dobro in verjamemo, da je tega zmožen – ima znanje in sposobnosti, torej kompetence. Verjamemo v posameznikove vrline, to je zadržanje ali spodobnost odločanja, ki se ravna po “sredini” in ki jo opredeljuje zdrava pamet, kar Aristotel (grški mislec, živel med letoma 384 in 322 pred našim štetjem) pojasnjuje takole: “Zdrava pamet je tista vrlina, ki ustvarja harmonijo v naši duši in nam daje jasen odgovor, kadar oklevamo med različnimi nagibi”.
Torej, gre pri vsej zadevi za občutke – vero oz. zaupanje (confidence). Žal v slovenščini ne najdem pravih enoznačnih izrazov za angleški besedi “trust” in “confidence”.
Nekako bi rekel, da lahko nekomu zaupamo (trust) šele ko ponotranjimo občutek zaupanja (confidence) v nekoga oz. ko mu verjamemo. Tako razumem izrek enega najbolj znanih direktorjev vseh časov Jacka Welcha, ki je dejal: “ Zares nekaj veš, šele ko to občutiš.” (“You know it when you feel it.”)
In čemu zgornje razglabljanje? Gre zgolj za nekaj uvodnih misli v proces uvajanja koncepta opolnomočenja (empowering). Gre v bistvu za prenos pristojnosti odločanja na nižje ravni podjetja. Da bi vodsveni delavci ali managerji lahko opolnomočili ostale zaposlene, morajo verjeti oz. zaupati, da se motivi drugih zaposlenih ne razlikujejo od motivov, ki jih imajo sami. Poglejmo kateri so ti motivi in razmislimo ali so skladni z poslanstvom in vizijo razvoja podjetja. Torej, stremimo po boljši storitvi za naše kupce, trajnostnemu napredku na vseh področjih delovanja organizacije ali uvajamo učinkovitejše delovne procese.
Napačno si je razlagati opolnomočenje s pristojnostjo ukazovanja in nadziranja podrejenih. V naravi ljudi je, da želijo imeti občutek, da so pripomogli k uspehu podjetja, v katerem delajo in da drugi cenijo njihovo sodelovanje in veščine.Veliko zaposlenih si želi, da bi lahko odločali, iskali rešitve za težave na delovnem mestu, prevzemali pobude in bili odgovorni za rezultate. Opolnomočenje je zmes postopkov in vedenj, ki podpirajo in spodbujajo ljudi po vsej organizaciji, da te težnje uresničijo.
Opozoril bi le še na nekaj nevarnosti, katerih se moramo zavedati ob uvajanju koncepta opolnomočenja in sicer bi na prvem mestu izpostavil strah pred sprejemanjem odločitev. Zaposleni nočejo tvegati, da prevzamejo pobudo zaradi strahu, da bi nekaj napačno presodili. Da bi si zgradili medsebojno zaupanje je potrebno veliko potrpežljivosti, časa in sredstev. Potrebno je doseč vključenost in predanost zaposlenih ter razpravljati o tem, kaj za njih pomeni koncept opolnomočenosti.
Opolnomočenje je kot Pandorina skrinjica – ko jo odprete, iz nje privrejo spori, težave in vprašanja, ki sta jih doslej dušila zasnova organizacije in metoda vodenja. Življenje srednjega vodstvenega kadra postane zapleteno in hitro pridejo v skušnjavo, da bi zaprli pokrov in si s tem olajšali življenje. Prosim, ne storimo tega!
Osredotočeni moramo biti na odpravljanje ovir, ki krnijo predanost zaposlenih, njihovo vključenost in občutek ponosa, ki ga občutijo pri delu. Poskrbeti moramo da vizijo podjetja neposredno povezujemo z dejavnostmi zaposlenih ter poskrbimo da se povratne informacije prenašajo k višjim ravnem odločanja v podjetju ter da se priznavajo spodbude in zasluge.
Pri uveljavljanju koncepta opolnomočenja potrebujemo zvrhano mero medsebojnega zaupanja in spoštovanja.
Pri vsem tem nam zelo koristi zdrava pamet!
Davor Jakulin
Direktor Atech d.o.o
Podjetje Atech se je v letu 2007 uvrstilo na Dnevnikovo lestvico 101 najboljšega zaposlovalca v Sloveniji.
Objavljeno v glasilu ŠkraATech, april 2008.
« Nazaj
Natalija P. - - odlično razmišljanje! želela bi si, da bi o teh temah govorili tudi z našimi vodilnimi. Da bi se razvila debata, takšna konstruktivna ... da bi se te teme odpirale tudi širše ...