Mediade

Izobraževanje ali zabava? Oboje!

Z inovativnostjo sem se verjetno okužila v svetu poslovnih financ. Prav finančniki, ki so s slavnim Gordonovim modelom rasti zaznamovali dobo vladavine maksimiranja vrednosti kapitala, so imeli veličino, da so v devetdesetih sami sebi priznali, da so finance zašle v slepo ulico. Da v financah „glavnega toka“ in neskončnih ekonometričnih modelih ni več razvoja, vsaj ne tistega, ki bi ustvarjal dodano vrednost. Da je potrebno iskati nove, alternativne poti. Intedisciplinarno, s povezovanjem.

Zato se na konferencah o alternativnih pogledih na finance (APF) srečujejo strokovnjaki in akademiki iz zelo različnih področij: financ, biologije, računovodstva, psihologije, upravljanja talentov ... Prof. Skip McGoun, pobudnik APF konference, na ugledni Bucknell University poslovne finance predava oblečen v Elvisa Presleya. „Vse je stvar podobe ali image-a“, pojasnjuje. „Tudi to, kaj si predstavljamo pod terjatvami, dolgoročnimi naložbami ali kratkoročnimi viri v bilanci stanja. Danes živimo v svetu podob.“

McGounov inovativni predavateljski pristop si upamo izzvati tudi z slovensko prakso – v mislih imamo seveda izviren način izobraževanja kuharjev, s katerim je tvegal in uspel Slorest. Obvezna funkcionalna HAASP usposabljanja kuharjev, ki so se izkazovala za izredno neučinkovita, že nekaj let izvaja s pomočjo - stripa! Uspešno, učinkovito in ustvarjalno.  

Inovativna organizacijska kultura je tista, ki kar kliče po Einsteinu: „Ničesar posebnega nisem naredil. Samo na iste stvari sem pogledal drugače kot vsi doslej.“ Zato je danes – kako preprosto! - potrebno veliko gledati naokoli, poskušati, tvegati. Morda početi predvsem vse tisto, kar se od nas ne pričakuje. Na primer gledati risanke; obvezna „literatura“ predmetnika inovativnosti je celovečerni risani film „Spoznajte Robinsonove“. V njem izumitelju Luku ne uspe pomemben izziv in trenutek, ko je povsem strt, je legendaren. Cela družina Robinson mu začne ploskati: “Bravo, bravo, ni ti uspelo, čestitamo! Ker če ti ne uspe, si se nekaj naučil, če ti vedno samo uspeva, se ne naučiš veliko.“ Spoznavanja s kulturo inovativnosti par excellence.

In prav to potrebujemo. Nove načine, da osvajamo znanje. Da je znanje potrebni pogoj inovativnosti, dokazuje vedno več raziskav. A za nas to ne sme biti nič novega. Učiti, učiti, učiti, besede tovariša Tita, zapisane na osnovnošolskih 
spričevalih v sedemdesetih letih, so dolžnost pionirjev še danes. Če ne drugače, 
se moramo z znanjem in inovacijami spogledati zato, ker nas dvanajstletnik mimogrede popravi: „Ne, mami, to kar govoriš, ni inovacija, temveč invencija. Inovacija je ideja, za katero dobimo nekaj v zameno.“

Pri preskoku v vzdušje inovativnosti pomagajo besede Marshalla Mc Luhana, kanadskega filozofa in teoretika komunikacij; „Kdor misli, da obstaja razlika med izobraževanjem in zabavo, ne ve kaj dosti o enem ali drugem.“ Torej: čimveč se zabavajmo, Z željo, da ustvarjamo visoko dodano vrednost.  

Četudi se zdi tvegana, inovativnost v resnici prinaša (finančno) varnost.
 

Mag. Edita Krajnović, Mediade



 « Nazaj