»V tistem času so me že močno privlačile alternativne smeri zdravljenja in udeleževala sem se tovrstnih tečajev,« nadaljuje z odgovorom Gozdmartuljčanka, ki pa svoj dokončni odločilni trenutek opiše takole: »Nekega dne sem zrla v komet, ki je tedaj krasil nočno nebo in v sebi sem čutila žalost. Dojela sem, da ne živim življenja, kakršnega si želim – nisem bila zdravnica, fizioterapevtka ali farmacevtka, o čemer sem sanjala kot otrok, delala sem v gostinstvu ... In sem si rekla: če se danes odločim in se začnem izobraževati, lahko v petih letih sanje uresničim. Če tega ne storim, bom čez pet let za deset let dlje od tega, kar želim.«
Spodbuda 'višje sile'
Darji kot mladi materi samohranilki ni bilo ravno lahko in je morala zobe pogosto kar pošteno stisniti. »V dnevih, tednih in mesecih, ki so sledili odločitivi, sem se odpovedala vsem svojim strahovom, dvomom in negativni samopodobi, nisem hodila z družbo na pijačo, nisem si kupovala novih oblek, nisem potovala - ves denar, ki mi je za te stvari ostal od zaslužka, sem z največjim veseljem porabila za predavanja.« Ob delu je tako na Fakulteti za šport obiskovala šolo Tui-Na masaže z osnovami kitajske tradicionalne medicine, se učila homeopatije, preventive v športu, rehabilitacijskega treninga ter športne masaže, obnovila pa je še tečaja iz refleksne masaže stopal ter klasične masaže, da bi pridobila tudi uradno poklicno kvalifikacijo maserja. Po opravljenih izpitih iz temeljnih medicinskih znanj, prve pomoči ter osnov kitajske in indijske medicine, je naposled zaključila še šolo posebne, Bownove tehnike terapevtske masaže.
»Trenutno sem vključena v šolo kraniosakralne osteopatije,« nadaljuje sogovornica, ki ji je stalno izobraževanje že povsem prešlo v kri, seveda pa prisega tudi na kilometrino prakse. Samostojna podjetniška pot je bila po njenem predvsem odločitev 'višje sile': »Izgubila sem službo ... in kot maserka sem začela pomagati v enem izmed hotelov v Kranjski Gori.« V dveh letih se je seznam njenih klientov že tako napolnil, da je bilo preveč dela za enega. Preobremenjenost, skrb za sina, sezonskost dela in nenazadnje tudi pritiski s strani hotela, naj odpre s.p., so botrovali, da je to tudi zares storila.
Samo reklama 'od ust do ust'
»Zelo kmalu so me začeli klicati z vseh koncev. Po neki vezi sem začela delati z letos tragično preminulim, vrhunskim italjanskim boksarjem in bivšim olimpijskim prvakom Giovannijem Parisijem, ki je bil tedaj ravno na pripravah v Valbruni, gorski vasici blizu Trbiža. Opazil je, da sem bila od obilice dela vsa shujšana, pogosto sem se tresla in bila dehidrirana, imela sem tudi težave s spanjem ... Vzel me je v roke in me seznanil z osnovnimi principi življenja vrhunskega športnika. Soočil me je z dejstvom, da se moram glede na svojo dejavnost začeti tudi temu primerno prehranjevati, trenirati in dovolj počivati,« opisuje naslednjo prelomnico na svoji poti Darja, ki je tako svojo dejavnost usmerila tudi na področje profesionalnega športa.
Od takrat je delala že s številnimi vrhunskimi športniki, od kolesarjev do rokometaške reprezentance. In kako je prišla do njih? »Vedno so oni našli mene, nikoli in nikjer še nisem imela nobene reklame. Vse, s čimer oglašujem svojo dejavnost, so moje vizitke in po novem še darilni boni.« In ker je šla beseda o njenih spretnih rokah tako tekoče od ust do ust, se ji tudi ni bilo potrebno preveč obremenjevati, ko so v hotelu nazadnje prekinili pogodbo z njo. Dejali so ji, da nočejo več zunanjega sodelavca, a Darja je prepričana, da jim je šlo v nos, ker je toliko njihovih strank hodilo prav k njej.
»Sprva sem se zlomila,« priznava, a takrat še ni vedela, kakšno uslugo so ji pravzaprav naredili. Šele po tem je namreč lahko zares stopila na samostojno podjetniško pot in začela svoje poslanstvo živeti v polni meri: »Najprej sem zaprla s.p., se spet prijavila na Zavod in se še naprej izobraževala. Po dveh letih pa sem zanašajoč se na vse pretekle izkušnje poskusila ponovno. In res mi je uspelo. Danes na praktično izpopolnjevanje ljudi pošiljajo k meni!« Številne osvojene masažne tehnike danes izvaja v hotelu Vijolica v Kranjski Gori, v kozmetičnem salonu Tanja Kernjak v Ljubljani, sodeluje v poletnih Harmony programih na Pašmanu, vabijo jo v Italijo, radi pa bi jo imeli tudi v nastajajočem olimpijskem centru v Planici.
*
O eni od najljubših izkušenj ...
»Lani pozimi je k meni prišla družina s sinkom, ki si je zvil gleženj. Po osnovni oskrbi na urgenci jih je pač zanimalo, če morda obstaja kakšna 'žavba', ki bi pomagla k hitrejšemu okrevanju - bili so na zimskih počitnicah. Naredila sem mu Bownovo terapijo. Očetu sem torej naročila, naj malega drži v naročju, medtem ko bom naredila tri do štiri nežne poteze preko gležnja, vmes pa naredila kratko pavzo, da dam telesu čas, da se odzove ... Skratka, tehnika izgleda silno enostavno, a dejansko deluje in to že v slabe pol ure. Seveda so me vprašali, če se hecam ... Ampak po pol ure sem dobila sms: 'Darja, ti si carica! Mali hodi in nič ga ne boli!',« se Darja Guzelj spominja ene svojih najljubših anekdot.
Maruša Bertoncelj, Mediade
Fotografija: Maruša Bertoncelj
Objavljeno v Dnevniku, Zaposlitve&Kariera, 11. julija 2009