No, uredniki revije Poetikon, ki so hkrati ustanovitelji društva Hiša poezije, zgolj od poezije sicer res ne živijo in z njo neposredno ne dvigujejo BDP-ja. Ali pač? Povezavo z inovativnostjo je izzval že eden od prvih uvodnikov Poetikona, kjer je odgvoorni urednik Ivan Dobnik zapisal: » …Kaj je tisto, kar nekatere vse življenje žene k odkrivanju novega, neznanega, tujega, k iskanju smisla in zapolnitve v stvareh in dejanjih, ki na prvi pogled nimajo pomena in ne služijo ničemur? Umetnost in humanizem sta od nekdaj tarča posmeha in zaničevanja ljudi, ki se ukvarjajo s konkretnimi, praktičnimi stvarmi, ki na konkretna vprašanja pričakujejo hitre, uporabne odgovore, ljudi, ki na svet in odnose gledajo skozi prizmo uporabne vrednosti.”
Čudovit ustvarjalni izziv
»Hiša poezije je najprej in predvsem revija Poetikon, prva slovenska revija za poezijo in poetično. Nastala je leta 2005 na pobudo Ivana Dobnika, ki je od nastanka odgovorni urednik revije, soustanovitelja sta bila Zoran Pevec in Ivo Stropnik. Od samega začetka je kot oblikovalec z revijo sodeluje tudi Sandi Radovan. To reviji daje poseben pečat,” izpostavi bistvo njihovega delovanja Nadja Dobnik, ki sicer na Ekonomski fakulteti v Ljubljani uči poslovno francoščino ter prevajanje iz francoščine na prevajalskem oddelku Filozofske fakultete.
Študij francoščine na Filozofski fakulteti se je zanjo zgodil bolj kot ne po naključju, saj je sprva nameravala študirati nekaj povsem drugega: »Po dveh mesecih sem ugotovila, da je to edino, kar me zanima. Uživala sem v študiju,« zadovoljno prizna diplomantka francoščine, italjanščine, ki je bila sprva prevajalka strokovnih besedil s področja gradbeništva, prava in ekonomije. Dokler ni nekega dne ugotovila, da eden najboljših francoskih romanov v zgodovini, Francoski testament Andreia Makina iz leta 1995, skoraj deset let po izidu v Franciji še ni izšel v slovenščini.
“To se mi je zdelo tako neverjetno, da sem začela iskati založnika in ga na srečo tudi našla, mariborsko založbo Litera. Od takrat prevajam predvsem romane in poezijo.” Njen prevod Francoskega Testamenta bodo letos brali tudi maturanti.
Poezija s streho, vrati – in prometom
Ker so ustvarjalne želje in ambicije Ivana Dobnika, Zorana Pevca, Sandija Radovana, Amalije Maček, Iva Stropnika in Nadje Dobnik, presegale samo revijo Poetikon, so leto po prvem izidu ustanovili Hišo poezije. Ustrezen pravni status jim je odprl možnost za sodelovanje na razpisih in pridobitev sredstev za uresničitev projektov, predvsem izdajanje pesniških zbirk in mednarodno sodelovanje. “Dejavnosti Hiše poezije nadaljujejo in dopolnjujejo vizijo revije - ustvarjanje in širjenje prostora, v katerem lahko pesniki objavljajo svojo poezijo, se srečujejo s tujo poezijo in z refleksijo drugih pesnikov, za kar je bilo pred tem pri nas bolj malo možnosti.
Poetikon je tako nedvomno pomenil velik premik. Pravzaprav je nenavadno, da Slovenci do Poetikona še nismo imeli revije za poezijo,” nadaljuje Nadja Dobnik, ki pa je na Hišo poezije lahko upravičeno ponosna tudi zaradi njenega zelo uspešnega razvoja: že v prvem letu so izdali prve tri pesniške knjige, leta 2007 so izvedli prvi mednarodni projekt Dan slovenske poezije na Dunaju, sodelujejo tudi že z vrsto revij in društev v tujini, zlasti v Italiji, Avstriji, Franciji in na Hrvaškem.
Po zaslugi referenc pa so leta 2008 iz različnih virov dobili kar štirikrat več sredstev kot leto prej: “To je za tretje leto obstoja izreden uspeh - prvič nam materialnih stroškov za projekte ni bilo treba kriti iz svojega žepa,”. Nadja Dobnik pa hkrati odkrito prizna, da brez naročnikov tega ne bi dosegli: “Naročniki so pravi pokazatelj vloge, ki jo ima revija, in vrednot neke skupnosti. Revije seveda ne delaš zase. Največje priznanje in zagotovilo obstoja so zvesti bralci, ki jim poezija pomeni toliko, da so zanjo pripravljeni vsako leto nameniti 30 evrov. V svoje knjižnice pa Poetikon uvrščajo tudi ugledna slovenska podjetja – opažamo, da predvsem tista, ki dajejo poudarek inovativnosti.«
Prva petletka Poetikona
Revija Poetikon, prva Slovenska revija za poezijo in poetično pri nas, kontinuirano izhaja že vse od leta 2005. V njej se predstavljajo sodobni slovenski pesniki vseh generacij, iz Slovenije in iz tujine, od najbolj reprezentativnih in uveljavljenih, kot so Ciril Zlobec, Tomaž Šalamun, Tone Pavček, do mladih pesnikov, ki s svojo poezijo šele stopajo v slovenski prostor. Poleg slovenskih avtorjev so bili predstavljeni tudi že številni vrhunski tuji pesniki v prevodih iz stare kitajščine, arabščine, francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine …
Poleg revije pa pod streho Hiše poezije od leta 2006 izhaja tudi knjižna zbirka Poetikonove lire, v kateri je doslej izšlo že 14 knjig poezije, od pesniških zbirk slovenskih avtorjev, dvojezičnih pesniških knjig do prevodov pesniških knjig tujih pesnikov.
Maruša Bertoncelj, Mediade
Fotografija: Murr
Objavljeno v Dnevniku, Zaposlitve&Kariera, 12. december 2009