Galerija   

Simona Muc ustanoviteljica galerije volne Niti Niti: Ko arhitektura sreča volno

"Naredila sem čisti preskok, ampak zdi se mi pravzaprav vse zelo povezano," začne zgodbo svojega podjetnega odskoka Simona Muc, lastnica lani jeseni odprte galerije volne Niti Niti, ki je hkrati sedež obrti, trgovina, prodajna galerija, pa tudi kraj za druženje ob pletenju in pletilske delavnice.

Arhitektka in magistra komunikologije, ki je svojo kariero najprej začela in se uveljavila v arhitekturnem biroju Sadar Vuga, nato pa je bila kot specialistka za spletno uporabniško izkušnjo nekaj let glavna urednica spletnega mesta Nove Ljubljanske banke, namreč plete že od svojega petega leta.

"Pletenja sem se naučila od svoje babice. Vse ženske pri nas doma smo pletle praktično vsak večer… In ideja, da bi se s tem tudi profesionalno ukvarjala, je bila ves čas nekje prisotna. Ko je naposled dozorela, pa sem se lotila poslovnega modela," pravi Simona, ki je avtorica večine unikatnih kreacij, razstavljenih v prikupni galeriji na ljubljanskem Bregu.

Plete sicer po naročilu, vedno pa ima razstavljenih nekaj vzorcev. Poleg svojih izdelkov ima naprodaj tudi izdelke in kreacije štirih vrhunskih modnih oblikovalcev in umetnikov, vse pa je spleteno samo iz najboljših materialov, od 100-odstotne japonske svile in moherja do perujske alpake.

Združuje tehnično in kreativno oblikovanje
Tako kot je svoje znanje in izkušnje iz arhitekture najprej uporabila pri delu spletne arhitekture, je to naposled še bolj prepletla pri svojem sedanjem, sanjskem delu, saj to združuje tako tehnično kot kreativno oblikovanje, oboje pa z namenom, da bodo izdelki čim bolj pisani na kožo končnega uporabnika.

"Verjamem, da se butičnost vrača. Moja blagovna znamka in druge kreacije imajo tako vsako sezono samo nekaj serij. Vsaka kreacija je unikat, saj je prednost ročnega pletenja prav to, da lahko svoj umetniški izraz prilagodim vsakemu posamezniku posebej." Za en izdelek, pravi, porabi v povprečju teden dni, to pa je odvisno tudi od materiala, vzorca, oblike…

Zanimanja je vse več. Še posebno je vesela, ker pridejo ljudje, ki so za Niti Niti slišali od nekoga tretjega. "Največja potrditev pa je zame to, da se stranke vračajo po nova naročila. Potrditev dobim tudi takrat, ko vidim na ulici koga v moji kreaciji." Spominja se, da si je kot otrok najbolj želela pulover iz Benettona, danes pa bi dala vse za "kolekcijo" izpod prstov svoje babice, v katero je v otroštvu "morala" biti oblečena.

"Nedavno mi je podobno zgodbo zaupala tudi ena od strank. Zdi se mi, da se nam je ta instant uniformirana ponudba vsega že 'obrnila' in da se na splošno vračamo k temu, kar smo imeli nekoč. K ročno izdelanim stvarem, ki trajajo dlje časa in ki niso le 'za eno sezono'," še razmišlja Simona, ki poleg svojih in oblačil hrvaškega modnega oblikovalca Igorja Galaša ter Skandinavke Johanne av Steinum prodaja še v Peruju umetelno spletene igrače francoske oblikovalke Florence Wetterwald, preproge in tabureje nizozemske umetnice Christien Meindertsma, sama pa, spet po naročilu in meri naročnika oziroma arhitekturnih karakteristik prostorov naročnika, plete tudi zavese, preproge in pregrinjala, ki so kot umetniško-arhitekturni izdelki njena posebnost.

Nazaj k pletilkam!
Ideja za poslovni model je, podobno kot želja, prav tako terjala svoj čas, saj je hotela, da bo galerija nekaj posebnega. V oblikovanje poslovne strategije se je vključil njen partner, pomagal ji je tudi finančni svetovalec, kasneje so priskočili na pomoč še kolegi arhitekti iz Id:doma, akademski slikar Miran Kreše in oblikovalci celostne podobe iz studia Luks, sama pa je najprej precej časa posvetila analizi približno podobnim storitvam po večjih evropskih mestih: "Take galerije, v konceptualno tako širokem smislu, nisem našla nikjer drugje. Niti Niti je na neki način unikaten seštevek vsega, kar sem videla in doživela na svojih potovanjih po svetu."

Na teh je tudi spoznala oblikovalce, s katerimi sodeluje, se ji pa zdaj že ponujajo novi, željni sodelovanja. Tega je zelo vesela, saj se želi osredotočati izključno na vrhunske oblikovne rešitve, na najboljše materiale in seveda - strogo samo na ročne izdelke.

V skladu s težnjo, da bi spodbujala kulturo ročnih del in da bi pletenje spet postalo tudi pogosta oblika skupnega preživljanja prostega časa, že izvaja tudi delavnice. "Poimenovala sem jih 'Se ti plete', kar je izpeljava iz mojega slogana oziroma imena blagovne znamke 'Se mi plete'. To je vedno skupinica štirih, saj gre za zelo individualno delo in bi jo sama težko kakovostno izvajala z več kandidati." Tudi v tem neizmerno uživa, še posebno, ker veliko zanimanja izkazujejo prav mladi. "V začetnem tečaju je vsakič tudi kakšen fant!"

Poleti načrtuje še vpeljavo nekakšnih druženj s pletilkami v rokah po kočani službi. "Tako kot gredo v Angliji po službi na pivo v pub, bodo ljudje lahko k meni prišli na klepet ob pletenju," razkrije skorajšnje dopolnitve ponudbe Simona.

Ker celotno poslovanje upravlja sama, so temu primerni tudi načrti za prihodnost - za zdaj se predvsem osredotoča na uveljavitev svoje blagovne znamke kot najboljše znamke na področju ročnega pletenja pri nas ter v širši regiji. Odpiranje novih trgovin, sploh v tujini, pa je del dolgoročnejše strategije širitve. "Že se povezujem z različnimi butiki, specializiranimi za prodajo unikatnih kreacij, in imam že kar nekaj rednih naročil iz Anglije in iz Švice," prizna ter še doda: "Želja pa seveda je, da bi lahko nekoč začela odpirati tudi svoje trgovine z lastno blagovno znamko."

Drugi o
Almira Sadar, modna oblikovalka: "Veseli me, da se Simona zaveda tega, da je skozi dosedanje delo kot arhitektka in oblikovalka začutila potrebo in naredila tako pogumen korak, kot je odpreti trgovino s tako drugačno ponudbo. V času, ko majhne, prijetne in osebne trgovine izginjajo, je prav vsak takšen korak dobrodošel. Zelo dragoceno se mi zdi tudi, da poleg ponudbe v trgovini spodbuja ročna dela in ponuja še druženje, česar nam v današnjem življenjskem tempu primanjkuje."


Maruša Bertoncelj, Mediade 

Objavljeno v Dnevniku, Zaposlitve&Kariera, 12. marca 2011