Center urbanih športov Urban Roof oziroma Urbana streha je ena od najnovejših ljubljanskih pridobitev. Gre za prvi center pri nas, ki ponuja streho tako skate-parku kot plezalni steni, plesni dvorani ter trgovini s skatersko opremo in rolerji. Mlada in nadobudna ustanoviteljska ekipa Športnega društva Ilužn iz Primorske je svoje veselje do športa združila s podjetniško žilico, navdušenci nad tovrstnimi športi pa imajo zdaj kam iti tudi ob slabem vremenu.
Po sistemu najema na dan po nizkih cenah si lahko plezalci, predvsem pa skaterji, ljubitelji rolanja in bikerji odslej vsak dan v tednu dajo duška … brez čakanja na pomlad, gledanja v nebo za morebitnimi deževnimi oblaki in oprezanja za pešci ter avtomobili.
Glava ekipe je Iztok Levac, 26-letni Idrijčan, ki si kot soustanovitelj nikakor ne drzne pripisati vseh zaslug za zagon Centra: »Projekt je pravzaprav dobrodelno-javne narave. Zanj je zaslužna celotna ekipa prostovoljcev, ki je stala v ozadju. Približno 50-članska ekipa se je do danes že razkropila, a nosi ogromno zaslug, da smo, kjer smo,« poudarja Iztok Levac, ki mu pri vodenju pomagata še dva ustanovitelja in soproga, v ožji ekipi pa so še dve vodji sprejema in prodaje, snemalec, oblikovalec, spletni programer in šest učiteljev za vse aktivnosti, ki jih ponujajo.
Na snegu spoznal obe svoji največji ljubezni
Idrijčan ljubezen do urbanih športov goji že od otroških let – najprej ga je prevzelo deskanje na snegu. Tudi do svojih prvih zaslužkov je prišel tako, da je združil prijetno s koristnim in postal učitelj deskanja, kar je bil razlog, da je študij fizike kmalu zamenjal za »dilo«.
Ta ljubezen je rodila novo ljubezen, saj je ena izmed njegovih nekdanjih učenk danes njegova žena. Z Daphne, ki se je z njim poročila že pri dvajsetih in se v Slovenijo preselila iz Nizozemske, sta hvaležna tudi staršem. Ti so odprto podprli njuno idejo, ko sta želela spodbuditi razvoj urbanih športov ter v Idriji odprla svoj prvi »skate shop« in jima še danes stojijo ob strani.
»Na žalost je bila Idrija premajhna za tako specializirano trgovino, je pa res, da brez te izkušnje danes tudi trgovina v Centru ne bi bila tako uspešna, kot je. Tu ima vse skupaj mnogo večji potencial že zaradi večjega zanimanja za tovrstne aktivnosti. K temu, da je vse skupaj dobro steklo, pa veliko pripomore tudi dejstvo, da imamo zelo dostopne cene opreme, vedno dosegljive nadomestne dele in da ponujamo tudi servis – vse na enem mestu,« pravi Levac.
Ob poslu se je odločil dokončati tudi študij na Fakulteti za organizacijske vede, in to kljub dejstvu, da v njem ne vidi dovolj praktične dodane vrednosti. »Slovensko šolstvo na splošno pozablja na praktične ljudi, kakršen sem sam. Večino podjetniškega znanja sem pridobil z lastno prakso, se pa zavedam, da papir na koncu vseeno tudi nekaj šteje.«
Kjer je volja, je tudi … rampa s streho
Pristop tima Urbane strehe temelji na razumevanju potreb mladih navdušencev nad urbanimi športi, ki jih seveda ne manjka, mednje pa spadajo tudi sami. Recept je preprost in učinkovit: ponuditi tisto, kar so si tudi sami kot navdušenci že dolgo želeli.
Približno pet let je trajalo, da je društvu Ilužn uspelo zagotoviti primerne pogoje za nakup prvih lesenih kosov in privitje prvih vijakov. To niti ni tako dolga doba, če upoštevamo, da so uspeli pri sponzorjih zbrati le za nakup osnovnega materiala. Določen delež so namreč iz lastnih žepov primaknili kar ilužnovci sami.
Projekt bi lahko v današnjih razmerah razglasili za pravi mali čudež, saj je bil Urban Roof postavljen brez bančnih posojil ter razpisnih sredstev. Iztok Leva zato vselej poudari, da jim ne bi uspelo brez pomoči prostovoljcev. Ti so opravili vsa gradbena dela, pomagala pa so tudi nekatera podjetja, ki so nato potrpežljivo čakala na plačilo dobavljenega materiala.
Današnja najeta dvorana še ne zadovoljuje njihovih potreb v celoti, zato se v prihodnosti nameravajo seliti v večje prostore. Iztok meni, da bodo uresničili točke na seznamu želja tudi s pomočjo razpisov in z letnimi sponzorskimi pogodbami.
Da ima močno voljo, se kaže tudi v njegovi potrpežljivosti: »Do danes mi od Urbane strehe ni ostal niti evro. Od 3. septembra, ko je center odprt, imam krite vsaj stroške poti, saj se vsak dan vozim iz Idrije v Ljubljano.« Skromen pa ostaja predvsem zato, ker si želi, da bi center finančno okreval od napornega udarnega zagona in (p)ostal to, kar je njegov cilj – prostor za izživljanje strasti urbanih športnikov.
Sara Selan, Mediade
Fotografija: Maruša Bertoncelj